Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zaradi obletnice zadnjih izdihljajev Sovjetske zveze zelo zaposlen. Najprej je gostil svet Evrazijske gospodarske skupnosti in Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta, včeraj pa je nadaljeval druženje s predsedniki nekdanjih sovjetskih republik.
Z njimi se je najprej udeležili zasedanja Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKV), ki je nekakšna postsovjetska zveza Nato, temu pa je sledilo še neformalno zasedanje Skupnosti neodvisnih držav, ki praznuje dvajseto obletnico obstoja.
Skupnost neodvisnih držav je regionalna organizacija, ki je zrasla na pepelu nekdanje Sovjetske zveze, njen cilj pa je bil na novo nastalim državam omogočiti čim manj travmatično ločitev in olajšati prve samostojne korake. Sporazum o njenem nastanku so voditelji Rusije, Belorusije in Ukrajine podpisali 8. decembra v beloruskem naravnem parku Beloveška pušča in je bil del t. i. beloveških sporazumov. Podpisani so bili v veliki tajnosti, saj so z njimi dokončno razpustili Sovjetsko zvezo. »Kot ustanovitvene države Zveze sovjetskih socialističnih republik razglašamo, da ZSSR ne obstaja več kot subjekt mednarodnega prava in geopolitične realnosti,« so zapisali Boris Jelcin, Stanislav Šuškevič in Leonid Kravčuk, s čimer se je končala oblast zadnjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova.
Proces rojevanja Skupnosti neodvisnih držav, ki ji mnogi že od ustanovitve očitajo, da je sama sebi namen, v zadnjem času pa so jo pretresali tudi številni politični in energetski spori, se je sklenil 21. decembra 1991, ko so v takratni kazahstanski prestolnici Alma Ati podpisali protokol k beloveškim sporazumom. Z njim so v organizacijo vstopile še Armenija, Azerbajdžan, Kirgizija, Moldavija, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Ko se je leta 1993 organizaciji pridružila še Gruzija, je povezala vse nekdanje sovjetske republike z izjemo baltske trojke. Po vojni v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je Gruzija iz organizacije izstopila.
Belorusija kot zvesta naslednica SZ
V Belorusiji, kjer so razglasili »smrt« Sovjetske zveze, razmere še dandanes zelo spominjajo na totalitarno sovjetsko preteklost. Ob prvi obletnici obračuna z opozicijskimi protestniki, ki so se na ulice podali ob razglasitvi volilne zmage beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka 19. decembra lani, so se v Minsku spet vrstile aretacije. Priprli so 32 aktivistov, ki so se v središču mesta s prižiganjem sveč poklonili žrtvam politične represije, s katero so se oblasti odzvale na množične proteste zaradi domnevno ponarejenih volitev. »S tistimi, ki so prižigali sveče, je policija ravnala zelo grobo. Potisnili so jih na tla in jih odvlekli do policijskih avtobusov,« je za agencijo Reuters povedal očividec. Po poročanju beloruske človekoljubne organizacije Vesna so večino priprtih že izpustili na prostost.
Med njimi ni ukrajinskih aktivistk iz organizacije Femen, ki so v svojem slogu pred poslopjem beloruske tajne službe KGB vzklikale »Naj živi Belorusija!« in »Svobodo za politične zapornike!« Po raciji se je za njimi izgubila vsaka sled. »Njihovi telefoni so še vedno nedosegljivi, njihove aretacije pa nam niso potrdili na nobeni od policijskih postaj v Minsku,« je za Ria Novosti povedala voditeljica organizacije Ana Gucol, ki ne dvomi, da so končale v rokah beloruske tajne službe. Po navedbah ukrajinskega zunanjega ministrstva se s primerom že ukvarja ukrajinsko veleposlaništvo v Minsku.
Ob obletnici spornih predsedniških volitev, ki so jih za nesvobodne in nepoštene razglasili tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, sta k izpustitvi političnih zapornikov v skupni izjavi pozvala tudi Bruselj in Washington. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in visoka predstavnica Evropske unije za skupno zunanjo politiko Catherine Ashton sta poleg tega izrazili zaskrbljenost zaradi novih zakonov, »ki dodatno omejujejo osebne svoboščine državljanov do svobode shajanja in združevanja ter spodkopavajo civilno družbo«.