Moskva – Na današnji dan pred petdesetimi leti je v vesolje kot prva ženska poletela sovjetska kozmonavtka Valentina Tereškova, ki se je v osvajalko vesolja prelevila iz tovarniške delavke in zaprisežene komunistke.
Moskva – Ameriški državni sekretar John Kerry, ki je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Rusiji, se je z ruskim vodstvom pogovarjal tudi o krepitvi sodelovanja v boju proti mednarodnemu terorizmu, k čemur ga je spodbudil nedavni teroristični napad v Bostonu.
V Rusiju so oživili projekt Kinovlak, v okviru katerega so mladi režiserji z vsega sveta tri tedne z vlakom potovali od Murmanska do otoka Olhon na Bajkalu in v tem času posneli sedem kratkometražnih filmov o ruskih stereotipih. Gre za oživitev projekta iz 30. let prejšnjega stoletja, ko je sovjetski režiser Aleksander Medvedkin na posebnem filmskem vlaku s svojo ekipo potoval po nekdanji Sovjetski zvezi in kar tam montiral kratke dokumentarne filme o sovjetskih tovarnah in gradbiščih, predvajali pa so jih potem v posebnem filmskem vagonu.
Moskva – 28. maja 1987 je takrat komaj 19-letni Mathias Rust s svojo malo cessno nezakonito pristal na moskovskem Rdečem trgu. Prelisičil je sovjetsko zračno obrambo, ki je do takrat veljala za nepremagljivo, kar je ugledu sovjetske vojske prizadejalo nepopravljiv udarec.
Moskva – V ruski prestolnici bodo danes, na predvečer 20. obletnice razpada Sovjetske zveze, opozicijski protesti, ki po mnenju Lilije Ševcove iz moskovske ustanove Carnegie pomenijo začetek konca Putinove Rusije, tako kot so demonstracije v začetku 90. let napovedale začetek konca sovjetskega imperija.
V Rusiji se spominjajo 20. obletnice neuspelega puča, s katerim je trdo jedro Komunistične partije poskušalo ustaviti reforme zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova, ki so znane kot glasnost in perestrojka. Sovjetsko zvezo so poskušali ohraniti takšno, kot je bila, a je tudi zaradi njihove zarote že čez pet mesecev razpadla.
Moskva – Za posledicami radioaktivnega sevanja po katastrofi v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, ki se je zgodila 26. aprila 1986, je umrlo skoraj milijon ljudi, ugotavljajo v knjigi Černobil: Posledice katastrofe za ljudi in okolje vodilni ruski jedrski strokovnjak Aleksej Jablokov ter Vasilij in Aleksej Nesterenko z Inštituta za radiacijsko varnost iz Minska. V knjigi, ki so jo lani izdali pri Akademiji znanosti v New Yorku, so zapisali še, da je radioaktivno sevanje iz poškodovanega reaktorja doseglo kar deset milijard kirijev; to je kar dvestokrat več, kakor je veljalo do zdaj. »Emisije iz černobilskega reaktorja so stokrat presegle sevanje ob eksplozijah atomskih bomb, ki so ju odvrgli na Hirošimo in Nagasaki,« pojasnjuje Jablokov. O posledicah jedrske katastrofe je za Delo spregovoril beloruski disident Genadij Gruševoj, ki je zaradi odstiranja černobilske tančice postal celo prvi sovjetski politični zapornik.
Moskva –Ob 25. obletnici največje jedrske katastrofe v zgodovini človeštva, ki se je 26. aprila 1986 zgodila v ukrajinski jedrski elektrarni Černobil, so po vsem svetu pripravili proteste proti jedrski energiji, glede katere imajo po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima pomisleke celo njeni zagovorniki. »Zaradi dogodkov na Japonskem se zdaj mnogi sprašujejo, ali je sploh mogoče zagotoviti zadostno varnost jedrske energije,« je na konferenci v Kijevu poudaril predsednik Mednarodne agencije za jedrsko energijo Jukija Amano. »Fukušima in Černobil sta dovolj glasni sporočili, iz katerih se moramo nekaj naučiti,« je med obiskom Černobila dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun.
Moskva – Šestindvajsetega aprila bo minilo natanko 25. let od eksplozije na četrtem reaktorju jedrske elektrarne v Černobilu, ki je bila doslej največja jedrska nesreča v zgodovini. Ob okrogli obletnici se po vsem svetu vrstijo konference o prednostih in pomanjkljivostih jedrske energije ter z njo povezanih okoljevarstvenih dilem. V Ukrajini so vse sile usmerili v projekt, imenovan Černobilsko zavetišče, ki vključuje gradnjo novega sarkofaga, s katerim bodo prekrili razdejani reaktor, in objekta za shranjevanje jedrskih odpadkov iz drugih treh ustavljenjih reaktorjev. Na mednarodni donatorski konferenci v Kijevu, na kateri so sodelovali predstavniki 50 držav, so v ta namen zbrali 550 milijonov evrov, kar ni dovolj. Za dokončanje kar 1,5 milijona evrov vrednega projekta bi morali zbrati 740 milijonov evrov.
