Polona Frelih - tvoja kandidatka za Evropske volitve 2024

🔥 9. junija glasujemo proti pokvarjenim elitam!

🇸🇮 Najprej Slovenija!

𝕏 @PolonaFrelih

Logo

Intervju s PolonoResnica o migrantihO vojni

Mars moškim ne bo odpustil

Moskva – Na današnji dan pred petdesetimi leti je v vesolje kot prva ženska poletela sovjetska kozmonavtka Valentina Tereškova, ki se je v osvajalko vesolja prelevila iz tovarniške delavke in zaprisežene komunistke.


 

Njen podvig je bil za slavno antropologinjo Margaret Mead dokaz, da so ženske v Sovjetski zvezi enakopravne moškim. In prav takšno sporočilo je v svet želel poslati takratni sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki je s pomočjo Tereškove dokazoval superiornost komunizma. V resnici so Rusi v vesolje poslali vsega skupaj tri ženske, Združene države Amerike pa več kot 50.

Zdaj 76-letna Tereškova je po svojem tridnevnem podvigu čez noč postala zvezdnica. Prejela je vrsto najvišjih državnih odlikovanj, Hruščov je z njo ponosno paradiral po Rdečem trgu in jo čez slabega pol leta pospremil v zakon s kolegom kozmonavtom Andrijanom Nikolajevom. V zakonu se jima je rodila hči Jelena, ki je postala prvi otrok, rojen staršem z izkušnjo vesolja. Družina je čez slabih dvajset let razpadla in ni izključeno, da je bil povod za ločitev prav negativen odnos Nikolajeva do kolegic kozmonavtk, ki bi jih najraje poslal nazaj za štedilnik. »Svoje ženske ljubimo tako zelo, da jim želimo kar se da prizanesti. Hočemo jih na Zemlji!«

Nasprotno je Tereškova še zdaj prepričana, da bodo ženske v prihodnosti igrale še bolj aktivno vlogo pri raziskovanju vesolja. »Tako kot ptice ne morejo leteti z enim samim krilom, se astronavtika ne more razvijati brez aktivnega sodelovanja žensk. Pred nami so Luna, asteroidi in Mars, ki moškim nikoli ne bodo odpustili, če na krovu vesoljske ladje ne bo nobene ženske.« Sama je že pred leti napovedala, da je pripravljena poleteti na rdeči planet, pa četudi se od tam ne vrne nikoli več. Ob okrogli obletnici je sicer menila, da bi se vesoljske države bolj kot poletu na Mars morale posvetiti varnosti Zemlje in preprečevanju trkov z asteroidi.

V svetu (prestrašenih) moških

Do vprašanja, zakaj so v vesolje poletele samo tri Rusinje, leta 1982 Svetlana Savicka, ki je kot prva ženska izvedla vesoljski sprehod, med letoma 1994 in 1995 pa še Jelena Kondakova – je precej kritična kozmonavtka Jelena Dobrokvašina, ki sama nikoli ni dobila te priložnosti. »Gre za našo mentaliteto. Čeprav ves čas poudarjajo, da smo enakopravni, ni nobena skrivnost, da živimo v moškem svetu. Moški se bojijo, da bodo izgubili avro herojstva, če bo skupaj z njimi v vesolje poletela ženska,« je bila kritična zaradi seksizma v kozmonavtiki. Meni, da so ženske v številnih primerih celo boljše kozmonavtke od moških, ki resda »lažje prenašajo fizične izzive in kratkotrajni stres, narava pa je ženske ustvarila za dolgoročno, počasno in meditativno delo.« Zanikala je govorice, da so v Sovjetski zvezi v vesolju poskušali spočeti otroka. »Mislim, da bi bilo to nehumano, saj gre za neprijazno okolje z breztežnostjo in visoko koncentracijo radioaktivnega sevanja. Tega verjetno niso počeli niti v koncentracijskih taboriščih.«

Natanko 20 let in dva dni pozneje je v vesolje kot prva astronavtka poletela Američanka Sally Ride, ki v domovini ni prejela nič manj odlikovanj od Tereškove. Tudi ona se je poročila in pozneje ločila od kolega astronavta Steva Hawleyda, ki ga je zamenjala za dolgoletno prijateljico Tam O’Shaughnessy, kar pomeni, da Rideova v vesolju ni bila samo prva Američanka, ampak tudi prva lezbijka. Lani je umrla za rakom na trebušni slinavki.

Leto dni za njo se je Kathryn Sullivan kot prva Američanka sprehodila po vesolju, Shannon Lucid je leta 1985 kot prva Američanka poletela na mednarodno postajo Mir, deset let pozneje so se Američani proslavili s prvo poveljnico vesoljske ladje, kar je postala Eileen Collins. Sodelovanje v Nasinem vesoljskem programu je bilo usodno za tri Američanke; Laurel Clark in astronavtka indijskega rodu Kalpana Chawla sta leta 2003 umrli v nesreči raketoplana Columbia, za astronavtko judovskega porekla Judith Resnik je bila usodna nesreča raketoplana Challenger, do katere je prišlo leta 1994.

Sunita Williams in kranjska klobasa

Kot prva Evropejka je leta 1996 na raketoplanu Sojuz v vesolje poletela Francozinja Claudie Haigneré, ki je na vesoljski postaji Mir preživela 16 dni, leta 2001 je kot prva Evropejka obiskala tudi Mednarodno vesoljsko postajo. Tudi ona se je poročila s kolegom astronavtom Jean-Pierrom Haignerom, pozneje se je iz astronavtke prelevila v političarko, ki je med letoma 2002 in 2004 opravljala naloge pooblaščene ministrice za raziskovanje in nove tehnologije, med letoma 2004 in 2005 pa je bila ministrica za evropske zadeve. Leta 2008 so jo zaradi poskusa samomora hospitalizirali.

Istega leta je v vesolje poletela prva slovenska predstavnica, ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki se ponaša z najdaljšim poletom v vesolje, saj je trajal kar 195 dni. Maja je že tretjič obiskala domovino prednikov in od slovenskega predsednika prejela medaljo za zasluge. Na vesoljsko postajo je med drugim odnesla celo kranjsko klobaso, kar je močno pripomoglo k njeni promociji. »Treba je vztrajati in življenje nas popelje na zanimive poti. Ko najdemo nekaj, kar nam je všeč, se je treba za to truditi. In tako lahko dosežemo višje stopnje in cilje,« je poudarila med zadnjim obiskom.

Za zdaj je v vesolje poletelo 57 izjemnih posameznic, kar je precej manj kot moških, ki jih je bilo skoraj 600. Leta 1991 je kot prva Britanka v vesolje poletela Helen Sharman, leto pozneje ji je sledila prva Kanadčanka Roberta Bondar, manj kot leto dni pozneje prva temnopolta Američanka Mae Jemison, leta 1993 je v vesolje poletela še Ellen Ochoa, prva Američanka španskih korenin.

Leta 1994 je v vesolje poletela prva Japonka Chiaki Mukai, leta 2008 prva Korejka Yi So-yeon, natanko 49 let od prvega poleta ženske v vesolje je podvig uspel tudi prvi Kitajki Liu Yang. Leta 2006 je prva vesoljska turistka postala Američanka iranskega rodu Anousheh Ansari, skupaj z njo si je tovrstno avanturo, ki stane najmanj 20 milijonov dolarjev, od leta 2001 privoščilo že osem ljudi. Tereškova vesoljskemu turizmu odločno nasprotuje. »V vesolje bi morali leteti samo strokovnjaki, saj marsičemu še nismo prišli do dna, « je prepričana slavljenka, ki je bila ob okrogli obletnici deležna sprejema pri ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, veliko slavje so ji pripravili tudi v rojstnem Jaroslavlu na Volgi.


𝕏   Facebook   Telegram   Viber

16/6/2013 clanek-2247560.md

Priporočam

Polono Frelih za Evropski Parlament!

Kandidat Stranke Resnica: Polona Frelih

Naš program: predvsem podpora našim državljanom in nikomur drugemu. Ne gremo v vojno, hranimo gotovino (brez digitalnega evra), živimo svobodno in zdravo brez obveznega cepljenja.

Glasuj za stranko Resnica (številka 10 na seznamu) in napiši Frelih. Na listi stranke sem na 2. mestu.

Polonca Frelih, stranka Resnica

Danes je tvoj glas naša moč! #zaSlovenijo