Moskva – Ameriški državni sekretar John Kerry, ki je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Rusiji, se je z ruskim vodstvom pogovarjal tudi o krepitvi sodelovanja v boju proti mednarodnemu terorizmu, k čemur ga je spodbudil nedavni teroristični napad v Bostonu.
Rusija se boji predvsem, da bo Afganistan po umiku enot Isafa vnovič postal leglo ekstremizma. Kerry je iz Moskve odletel v Rim, kjer bo nadaljeval turnejo, ruski predsednik Vladimir Putin pa se je odpravil na srečanje z ruskim varnostnim svetom, na katerem je opozoril, »da Natove enote v Afganistanu še niso dosegle preboja v boju proti terorizmu in radikalnim skupinam, ki so v zadnjem času še bolj aktivne«. Izrazil je bojazen, da bo Afganistan po umiku tujih vojakov, ki je predviden za prihodnje leto, vnovič postal leglo ekstremizma, zato je pozval h krepitvi varnosti na jugu Rusije in sodelovanja z nekdanjimi sovjetskimi republikami v Srednji Aziji, ki mejijo na Afganistan.
Po mnenju ruskih strokovnjakov bo umik Natovih enot oslabil položaj afganistanskega predsednika Hamida Karzaja, tako kot je umik sovjetskih enot oslabil položaj takratnega predsednika Mohameda Nadžibulaha, ki so ga talibi ubili leta 1996 na sedežu Združenih narodov v Kabulu, saj mu nekdanja tesna zaveznica Rusija ni hotela dati političnega azila. »Rusija trenutno gleda na Afganistan izključno skozi prizmo varnostnih groženj lastni državi. Sovjetski ‘afganistanski sindrom’ in posovjetska ruska izkušnja na Severnem Kavkazu podžigata ruske bojazni. Gre za déjà vu: po umiku sovjetskih enot so v Afganistanu prišli na oblast talibi, kar je dalo krila islamistom v Srednji Aziji, čečenski uporniki pa so dobili možnost za ustanovitev kampov za treninge«, med drugim piše v brošuri Afganistan: pogled iz Moskve, ki jo je leta 2010 izdal moskovski center Carnegie. Zaradi bogatih izkušenj v Afganistanu so predstavniki zveze Nato v začetku aprila po poročanju Kommersanta na rusko obrambno ministrstvo naslovili prošnjo za vpogled v dokumente in analizo sovjetskega umika iz Afganistana leta 1989.
»Sovjetski umik je bil eden najbolj uspešnih, če že ne najbolj uspešen vidik sovjetske vojne v Afganistanu. Zveza Nato lahko uporabi njihove izkušnje, še posebej pogajanja z mudžahedini o mirnem umiku iz države, za kar so poskrbeli vojaški poveljniki na terenu. Tako so močno zmanjšali število žrtev,« je ocenil ameriški novinar Gregory Feifer, avtor knjige Velika igra (Great gamble), ki obravnava sovjetsko izkušnjo v Afganistanu. Zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je sprejel odločitev o umiku leta 1985, zanj pa so potrebovali kar štiri leta.
Po Feiferjevem mnenju je bila sovjetska intervencija v Afganistanu predvsem lekcija o tem, da v tej državi ni mogoče zmagati. »V Afganistan, kjer je večina prebivalstva živela v skladu s srednjeveškimi pravili, je Sovjetska zveza poslala svoje enote, ker je hotela zaščititi tamkajšnjo komunistično oblast. Sovjetske enote so bile slabo usposobljene in opremljene ter so ubijale predvsem civiliste,« je ocenil Feifer, ki je Natove enote označil za precej bolje usposobljene in opremljene od sovjetskih, zato bi moral njihov umik potekati »relativno gladko«.