Ponovna rotacija položajev je v Rusiji sprožila najbolj množične proteste po razpadu Sovjetske zveze, na katere se je Putin odzval z represijo, ki marsikoga neprijetno spominja na sovjetske čase.

Nekdanjemu agentu KGB, ki Rusiji vlada že dvanajst let tako privrženci kot nasprotniki priznavajo, da se v vseh teh letih ni niti malo spremenil. »Preden se je vrnil na predsedniški položaj je obstajalo rahlo upanje, da bomo videli novega Putina. V to so verjeli samo zares naivni ljudje,« ocenjuje opozicijski voditelj Ilija Jašin, ki je bil zaradi organizacije protestov Okupirajmo Abaj obsojen na desetdnevno zaporno kazen. Jašin pa ni edini iz pisane palete opozicijskih obrazov, ki so na lastni koži občutili posledice okrepljenega pritiska oblasti. Putin je obračun s svojimi nasprotniki napovedal že takoj po razglasitvi zmage, ko jih je posvaril, da »ni časa za sprostitev«.

Sodno kladivo

V petek je moskovsko sodišče izreklo sodbo trem članicam feministične pankovske zasedbe Pussy Riot, ki so v katedrali Kristusa Odrešenika med »pankovsko molitvijo« moledovale za konec Putinovega režima, prejšnji mesec pa so obtožnico vložili tudi proti prvemu ruskemu blogerju Alekseju Navalnemu, ki je obtožen, da je pomagal organizirati krajo lesa iz državnega podjetja KirovLes, s čimer je Kirovsko regijo menda oškodoval za več kot 400.000 evrov. Grozi mu desetletna zaporna kazen.

V nemilosti se je znašla tudi najbolj znana ruska televizijska voditeljica in hči pokojnega Putinovega mentorja Ksenija Sobčak, ki so ji med hišno preiskavo zaplenili kar 1,2 milijona evrov, za katere se bo, kot kaže, morala obrisati pod nosom, saj je tožilstvo njeno zahtevo po vrnitvi zavrnilo zaradi suma davčnih nepravilnosti. Poslanec opozicijske Pravične Rusije Genadij Gudkov je moral zaradi pritiska oblasti zapreti zasebno podjetje za varovanje, ki je prej delovalo kar 20 let, jeseni pa mu utegnejo odvzeti še poslansko imuniteto in proti njemu sprožiti sodni proces zaradi nezakonite poslovne dejavnosti.

»V času Putinovih prvih sto dni na oblasti je jasna krepitev represivne politike. Na začetku svojega tretjega predsedniškega mandata se je zanašal bolj na represivne metode kot na manipulacijo, ki se je je posluževal med prvima predsedniškima mandatoma,« je kritična Maša Lipman iz moskovskega centra Carnegie.

Zakonsko nakovalo

Pred poletnimi počitnicami so v ruskem parlamentu kot po tekočem traku sprejemali restriktivno zakonodajo: potrdili so drakonski zakon, ki je precej zvišal kazni za sodelovanje na nedovoljenih javnih shodih, kriminalizirali so klevetanje, ki je po novem kaznivo dejanje, izglasovali so zakon o reguliranju interneta, takoj po počitnicah pa naj bi v dumi dokončno potrdili še zakon o nevladnih organizacijah, ki prejemajo denar iz tujine in bodo po novem prisiljene nositi oznako tujih agentov. »Putin se je lotil protireforme Medvedjevih poskusov politične liberalizacije. Bojazni o večji represiji so se uresničile tako z vidika zakonodaje kakor tudi z vidika splošne atmosfere, ki je bolj konfrontacijska,« o prvem Putinovem trimesečju pravi neodvisni politični analitik Vladimir Slatinov.

Avgustovska javnomnenjska raziskava moskovskega Centra za javno mnenje (FOM) je pokazala, da je podpora Putinu s 63 odstotkov, kolikor so mu izmerili marca, padla na 53 odstotkov. »V družbi je mogoče zaznati določeno skepso na račun Putina, kar poskuša opozicija izrabiti v svoj prid. Putin se proti temu bori z izpolnjevanjem predvolilnih obljub,« napoveduje direktor moskovskega Centra za politične informacije Aleksej Muhin. Pred volitvami je Putin obljubljal višje pokojnine in plače za vladne uslužbence, kar ga bo v prihodnjih letih stalo 170 milijard dolarjev. Morebitna neizpolnitev teh obljub ga utegne drago stati in prva preizkušnja bo prišla že jeseni, ko opozicija napoveduje nove množične protestne shode.

Zvest sam sebi

»Putin je že šel čez najbolj nevarno fazo politične krize, ki pa seveda še ni končana. Okrepil je svojo legitimnost in celo opozicija mu mora skozi zobe priznati, da je na volitvah triumfiral,« je dejal neodvisni politični analitik Pavel Svjatenkov, ki meni, da je najhujše za Putina že mimo. »Glede svoje politike ostaja zvest sam sebi. Večkrat je poudaril, da bo nadaljeval politiko, ki jo volivci poznajo iz njegovih prejšnjih mandatov. To je bil tudi glavni razlog, da so mu zaupali tretji mandat,« pa pravi prorežimski politolog in nekdanji poslanec vladajoče stranke Enotna Rusija Sergej Markov.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber