Moskva – Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjørn Jagland je včeraj končal tridnevni delovni obisk v Rusiji, kjer se je srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom in zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Obisk je kronal s pogovorom s predstavniki ruskih nevladnih organizacij.
Moskva – Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili se je ob robu zasedanja 66. generalne skupščine Združenih narodov srečal z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. To je bilo njuno tretje srečanje po gruzinsko-ruski vojni pred tremi leti, po kateri je Rusija priznala neodvisnost obeh gruzinskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije, v katerih so zdaj nameščeni ruski vojaki. Gruzija je izgubila 20 odstotkov svojega ozemlja in Združene države Amerike, ki so njen velik zaveznik, že vse od konca vojne pozivajo k obnovitvi gruzinske ozemeljske celovitosti. Zaradi vojne je Gruzija proti Rusiji vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (ECHR), ki je primer včeraj vendarle sprejelo v obravnavo, kar je velika redkost. Sodišče je v svoji več kot 60-letni zgodovini prejelo komaj 16 meddržavnih tožb, razsodbe pa je izreklo samo v treh primerih.
Moskva – Po šestih letih je bilo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu vendarle izvedeno prvo zaslišanje strank v procesu, v katerem 55.000 nekdanjih delničarjev ruske naftne družbe Jukos toži rusko vlado zaradi nezakonite razlastitve. Tožniki, ki jih zastopa skupina odvetnikov pod vodstvom Piersa Gardnerja, od ruske vlade terjajo odškodnino v višini kar 98 milijard dolarjev. Gre za največji znesek, o katerem je strasbourško sodišče odločalo v svoji šestdesetletni zgodovini.
Moskva – Resolucija parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) z naslovom Združitev razdeljene Evrope, ki primerja stalinizem in nacizem in jo je sooblikoval poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, v Rusiji še zdaj dviga prah. Skoraj štiri mesece po njenem sprejetju je domoljubna organizacija Generacija zmagovalcev na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila tožbo proti Ovseju. Na sedežu organizacije na Dunaju astronomske tožbe v višini kar 27 bilijonov evrov nočejo komentirati.
Moskva – »Če Rusija v prihodnjih šestih mesecih ne bo prenehala sistematično neupoštevanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, potem lahko Svet Evrope začasno zamrzne njeno članstvo,« je prejšnji teden opozoril sodnik Anatolij Kovler, ki v Strasbourgu zastopa Rusijo. Sodišče je že leta 2007 v posebnem poročilu ugotovilo, da so številne odločbe zoper Rusijo izvršene z dolgim časovnim zamikom ali pa sploh ne, k čemur največ pripomore odsotnost politične volje in številne birokratske ovire. Zdaj naj bi v Strasbourgu temu napravili konec, zato so Rusijo odločno pozvali, naj s spremembo zakonodaje poskrbi za dosledno upoštevanje sodb.
Gruzijske oblasti Rusijo obtožujejo diskriminacije in kratenja človekovih pravic pet tisoč Gruzijcev, ki so bili iz Rusije izgnani avgusta lani, ko je Rusija z množičnimi deportacijami odgovorila na aretacijo štirih ruskih vojakov v Gruziji. Posebna preiskovalna komisija gruzijskega parlamenta je tožbo pripravljala pol leta in v tem času dokumentirala na desetine pričevanj državljanov Gruzije na začasnem delu v Rusiji. Tožba na 200 straneh se osredotoča na primere sedmih Gruzijcev, ki so umrli med deportacijami iz Rusije in v rasističnih napadih v Rusiji. Na sodišče jo je prinesel gruzijski veleposlanik v Svetu Evrope Zurab Čijaberašvili osebno.
