V Mukačevu, drugem največjem mestu v Zakarpatju, ki meji na kar štiri članice Evropske unije: Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo, je pred dnevi izbruhnil strelski obračun med lokalnimi veljaki in člani ultranacionalističnega Pravega (Desnega) sektorja. Spor zaradi nadzora nad tihotapskimi potmi in kanali se je razvil v politično krizo, ki razkriva, kako velika je pravzaprav anarhija v Ukrajini.
Pripadniki ukrajinske skrajnodesničarske organizacije Pravi sektor, ki kot prostovoljci sodelujejo v »protiteroristični operaciji« na vzhodu države, so napovedali vojno ukrajinskim oblastem. Demonstracije so pripravili v kar 17 ukrajinskih mestih, tudi v glavnem mestu Kijevu.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v zadnjih dneh kar dvakrat pogovarjal po telefonu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, danes pa se bo v Ufi udeležil vrhunskega zasedanja držav Bricsa ter srečanja Šanghajske organizacije za sodelovanje, na katerih se bo srečal na štiri oči s številnimi voditelji držav. Željo po srečanju s Putinom je med praznovanjem 80. rojstnega dne izrazil celo dalajlama.
Spopadi na vzhodu Ukrajine so potihnili, a so v Washingtonu kljub premirju sprejeli odločitev, da bodo poslali v Ukrajino majhne trote in oklepna vozila humvee, v Latvijo pa je že prispelo 120 ameriških tankov. Z gotovostjo je mogoče napovedati, da se bodo napetosti med vzhodom in zahodom spomladi le še zaostrile. Kaže tudi, da uradni Kijev načrtuje novo ofenzivo na separatistični vzhod države.
Konec tedna se bo iztekel rok, ki ga je Rusija dala Ukrajini, da poravna zamujeno plačilo za plin, sicer ji bo ruski plinski monopolist Gazprom ustavil pošiljke, kar je v preteklosti pripeljalo do motenj dobav plina Evropi, je v sredo na srečanju s ciprskim predsednikom Nikosom Anastasiadesom poudaril ruski predsednik Vladimir Putin. Odločitev ukrajinskih oblasti, da ustavijo dobavo plina na uporni vzhod države, je primerjal kar z »genocidom«.
Poraz ukrajinske vojske v strateško pomembnem Debalcevu potrjuje nedavne ugotovitve nemške tajne službe BND, da ukrajinske oborožene sile razpadajo pred našimi očmi. Za to obstajata dva ključna razloga: uporniške zmage ter čedalje manjše navdušenje Ukrajincev za »protiteroristično operacijo na vzhodu države«.
Moskva – Španska vlada razmišlja o sprejetju zakona, po katerem bi nakup nepremičnin v višini najmanj 160.000 evrov nagrajevali z dolgoročnimi dovoljenji za bivanje, s čimer se hočejo banke znebiti nepremičnin, ki so jih zasegle zaradi nezmožnosti odplačevanja hipotekarnih kreditov.
Moskva – Slovenija in Rusija sta sprejeli dokončno odločitev o investiciji gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok. Sporazum so podpisali predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc ter njegova namestnica Sarah Jezernik. Slovensko in rusko podjetje si delita polovično lastništvo nad skupno družbo Južni tok Slovenija.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je v začetku oktobra predstavil zunanjepolitično vizijo povezave postsovjetskega prostora z imenom Evrazijska unija, ki je v manj kot dveh mesecih dobila prve obrise.
