Moskva – Na prvi uradni obisk v Slovenijo bo jutri pripotoval ruski premier Vladimir Putin, ki bo zatem obiskal še Srbijo, kjer bo prav tako usklajeval še zadnje podrobnosti o plinskem projektu Južni tok. Za njegovo uresničitev je nujno turško soglasje, saj naj bi plinovod tekel tudi po turških teritorialnih vodah. Turški premier Tayyip Erdogan med obiskom v Moskvi prejšnji teden za to ni prižgal zelene luči, zato so pri Nezavisimi Gazeti že postavili vprašanje o smiselnosti premierove poti na Balkan.
Moskva – Novi ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je bil na prvem uradnem obisku v Rusiji, kjer se je srečal s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in premierom Vladimirjem Putinom, s katerima je bil njegov predhodnik Viktor Juščenko v ostrem sporu, zato je bil tokratni obisk pravzaprav prvi rusko-ukrajinski vrh v zadnjih dveh letih. Nezavisima Gazeta poroča, da je ruska stran obisk na najvišji ravni potrdila šele, ko se je Janukovič med obiskom v Bruslju odpovedal srečanju s predstavniki Nata. Najbolj pereča tema je plin, pri tej pa včeraj niso prišli daleč.
V večjih evropskih mestih ljudi povečini greje zemeljski plin, ki tja priteka po ceveh, zakopanih globoko pod zemljo. To je najstarejše gorivo, ki so ga na Srednjem vzhodu poznali že tri tisoč let pred našim štetjem, v širšo uporabo pa je prišel v 19. stoletju. Podobno kot pri nafti in premogu gre za gorivo fosilnega izvora, ki je nastalo med več milijonov let trajajočim procesom razpadanja živali in rastlin. Evropska unija z ruskim plinom zadovoljuje 40 odstotkov svojih potreb, kar 80 odstotkov pa ga dobi po ukrajinskih plinovodih. Zaradi tradicionalnih rusko-ukrajinskih plinskih vojn, ki smo se jim letos za zdaj izognili, v strahu pred mrazom zato trepeta vsa Evropa.
Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Ljubljana, Moskva – Ruski Gazprom se menda zanima za prevzem Petrola, smo neuradno izvedeli. Petrol je domnevno zaradi padca kapitalskega trga in pocenitve delnice postal zanimiva tarča za rusko družbo, saj znaša tržna kapitalizacija Petrola »le« dobrih 570 milijonov evrov. Informacijo o prevzemanju Petrola smo poskušali preveriti tudi na sedežu Gazproma, a so nam povedali le to, da za komentiranje morebitnih naftnih poslov niso pristojni.
Moskva– Na sedežu ruskega plinskega velikana Gazprom so nam včeraj potrdili, da se je njegov predsednik uprave Aleksej Miller med petkovim obiskom v Sloveniji s slovenskim vodstvom res dogovarjal o poteku plinovoda South Stream (Južni tok) čez slovensko ozemlje. Hkrati so nam zatrdili, da imajo za partnerja v projektu, vrednem 16 milijard dolarjev, še vedno tudi Avstrijo. Pisanja nekaterih ruskih medijev, da je Gazprom informacijo o dogovarjanju s Slovenijo namenoma dal v javnost, da bi tako ukrotil samovoljno Avstrijo, naši viri pri Gazpromu niso hoteli komenitrati. »To so samo medijske špekulacije in teh pri nas nikoli ne komentiramo.«
»Še vedno ni nič močnejšega, kot je pisana beseda,« pravi novinarka Washington Posta Anna Applebaum. In prav zaradi te moči mediji že od nekdaj in povsod še kako dišijo politiki, ki si jih želi na različne načine podjarmiti v svojem boju za oblast. Dopisniki Dela so opisali nevarna razmerja med politiko in mediji v nekaterih evropskih državah.
