Ljubljana – Začetek obratovanja plinovoda Južni tok naj bi se zamaknil za najmanj dve leti, torej vsaj do leta 2015, je včeraj poročal ruski časnik Vedomosti, ki se sklicuje na Gazpromove razvojne načrte. Čeprav je prvi mož Gazproma Aleksej Miller še januarja izjavil, da je leto 2013 realističen datum za začetek obratovanja plinovoda Južni tok, je v projektu, ki ga je pripravil Gazprom in ki nosi ime »Splošni načrt razvoja plinskega sektorja do leta 2030«, začetek obratovanja plinovoda prestavljen za najmanj dve leti, poroča časopis....
Ljubljana – Začetek obratovanja plinovoda Južni tok naj bi se zamaknil za najmanj dve leti, torej vsaj do leta 2015, je včeraj poročal ruski časnik Vedomosti, ki se sklicuje na Gazpromove razvojne načrte. Čeprav je prvi mož Gazproma Aleksej Miller še januarja izjavil, da je leto 2013 realističen datum za začetek obratovanja plinovoda Južni tok, je v projektu, ki ga je pripravil Gazprom in ki nosi ime »Splošni načrt razvoja plinskega sektorja do leta 2030«, začetek obratovanja plinovoda prestavljen za najmanj dve leti, poroča časopis.
Posamezni odseki plinovoda naj bi začeli postopoma obratovati med letoma 2015 in 2020, sicer pa mora Gazprom menda zgraditi še 2400 kilometrov plinovoda po ruskem ozemlju, če naj bi Južni tok začel obratovati. V dokumentu so prvič omenjene tudi zmogljivost plinovoda (31 milijard kubičnih metrov na leto) in vrednosti projekta. Po oceni Gazproma naj bi bil samo morski del vreden približno deset milijard dolarjev, približno toliko naj bi stal tudi kopenski, z vsakim letom zamude pa naj bi se cena povišala za pet do deset odstotkov.
Zamude pa ne bodo vplivale le na vrednost projekta, temveč utegnejo Gazprom stati še precej več. Z zamudo se namreč prvič pojavi možnost, da bi plinovod Nabucco s prenosno zmogljivostjo med 26 in 32 milijardami kubičnih metrov plina na leto do držav vzhodne in srednje Evrope prišel prej kakor Gazprom.
Nadaljevanje na 9. strani.
Nadaljevanje s 1. strani
Časopis Vedomosti je tudi citiral omenjeni Gazpromov dokument in navedel pogoje, od katerih bo odvisen začetek zagona plinovoda: »Roki zagona projekta bodo odvisni od konjunkture na zunanjem in domačem trgu, od gospodarske politike, vključujoč davčno, od gibanja cen kovin in od drugih dejavnikov. Začetek delovanja bo odvisen tudi od uspeha pogajanj glede trase plinovoda, obsega transporta plina po ozemlju držav, ki sodelujejo v projektu, in tudi glede načrtov upravljanja skupnih podjetij, ustanovljenih za gradnjo in uporabo plinovoda.« O razlogih za zamudo pri časniku ne špekulirajo, je pa ta kaj lahko povezana z globalno finančno krizo, ki je že dosegla tudi Rusijo in zaradi katere so Gazpromove delnice v zadnjih dneh izgubile več kot šest odstotkov svoje vrednosti. V dogajanje je nemudoma posegla država. Ruski premier Vladimir Putin je namreč državnim podjetjem obljubil pomoč v vrednosti 36 milijard evrov, zaradi česar bo Rusija prvič v zadnjem desetletju posegla v svoje nekaj več kot 400 milijard evrov vredne državne rezerve.
Gospodarski minister Andrej Vizjak je včeraj za Delo dejal, da s predvidenim zamikom začetka obratovanja plinovoda Južni tok slovenska vlada ni seznanjena. Sicer pa je pojasnil, da odkar je vlada imenovala pogajalsko komisijo, se pri pogajanjih z rusko stranjo ni zgodilo nič novega. Ker je bil čas volitev, vlada menda ni hotela politizirati tako pomembnega gospodarskega projekta, kot je Južni tok, sicer pa se menda obe strani strinjata, da je s pogajanji za nekaj časa bolje počakati. Na vprašanje, zakaj so člani pogajalske skupine javnosti neznani, je Vizjak dejal, da je prav tako, saj je to zelo pomemben projekt. Pri tem je Vizjak dodal še, da se komisija dela še ni lotila tudi zato, ker bo nova vlada morda hotela imenovati pogajalce po svojem izboru.
Južni tok je skupni projekt Gazproma in italijanskega Enija, po katerem naj bi v Evropo na leto transportirali 30 milijard kubičnih metrov plina. Sestavljala naj bi ga dva kraka. Traso plinovoda nameravajo od ruskega mesta Beregovaja pod Črnim morjem speljati do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko in Avstrijo ter Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo.