Moskva – Ko se je Slovenija z Rusijo pogajala o pristopu k plinovodu Južni tok, so se pri ruskem plinskem velikanu Gazpromu dosledno izogibali komentarjev. Zdaj, ko je medvladni sporazum podpisan, so poudarili pomembnost slovenskega podpisa, ki je po njihovih navedbah okrepil Gazpromov položaj v Evropi in mu omogočil dostop na italijanski trg, slovenski trg pa je s tem postal bolj predvidljiv, stabilen in zanesljiv. Lahko bi rekli, da so včeraj postali nekoliko bolj zanesljivi evropsko-ruski energetski odnosi sploh. Moskva in Bruselj sta namreč podpisala memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov.
Od naše dopisnice
Sobotnemu podpisu medvladnega sporazuma o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije so pri vedno diskretnem in redkobesednem Gazpromu namenili kar celostransko sporočilo za javnost, kar dokazuje, da je bil slovenski podpis za Rusijo izjemno pomemben. V uvodu so Slovenijo nerodno označili za »peto balkansko državo«, ki je skupaj z Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko in Grčijo pristopila k projektu, nato pa so nadaljevali, »da se je s sodelovanjem Slovenije še okrepil evropski značaj tega projekta, ki je večji tudi, ker je sklenjeni sporazum popolnoma skladen z evropsko energetsko zakonodajo«. Zapisali so še, da bo Južni tok »okrepil zanesljivo oskrbo evropskih porabnikov z modro energijo in zmanjšal tranzitne rizike«.
Predvsem zmanjševanju tveganj je namenjen tudi memorandum o zgodnjem obveščanju v primeru prekinitev v dobavah plina in drugih energentov, ki sta ga včeraj v Moskvi podpisala ruski minister za energetiko Sergej Šmatko in evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs. Sporazum obe strani zavezuje k pravočasnemu obveščanju v primeru morebitnih motenj v dobavi plina, nafte in elektrike ter sodelovanju pri odpravljanju težav.
»Energetska kriza, kakršni smo bili priča januarja, je škodljiva tako za države dobaviteljice, porabnice kot tranzitne države. Storiti moramo vse, da se takšna situacija ne bo več ponovila,« je podpis pospremil Andris Piebalgs. Zavrnil je tudi možnost, da bi Ukrajini podaljšali posojilo in ji tako pomagali pri plačilu za ruski plin. »Ukrajina je 7. novembra poplačala vse svoje obveznosti in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Do konca dni,« je za Delo povedal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov. Pred tem je ruski premier Vladimir Putin opozoril, da bo Rusija tudi letos prekinila dobave, če bo poskušala Ukrajina zadržati plin, namenjen evropskim porabnikom, kot je to počela lani.