Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom je včeraj v Sočiju s predstavniki Italije, Grčije, Bolgarije in Srbije podpisal sporazume o gradnji plinskega projekta Južni tok, ki naj bi ga v skladu s prvotnimi načrti pod Črnim morjem speljali do Bolgarije, nato pa čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo do severne Italije. Njegov drugi krak naj bi do južne Italije speljali čez Grčijo. Avstrija in Slovenija se z Gazpromom še pogajata. »Južni tok bo zgrajen najpozneje do leta 2015, leta 2016 pa ga bomo že zagnali. Celotna investicija bo znana, ko bomo končali študijo izvedljivosti. Pogajanja o različnih trasah in krakih še potekajo. Konec leta 2009 bo jasno, kakšna bo dejansko njegova trasa,« je za Ria Novosti komentiral neimenovani predstavnik Gazproma. Se torej na koncu lahko celo zgodi, da Slovenije v projektu sploh ne bo?
Od naše dopisnice
Južni tok je skupni projekt Gazproma in italijanskega Enija in poleg predstavnikov teh dveh podjetij so na slovesnosti sodelovali predstavniki energetskih podjetij iz Bolgarije, Srbije in Grčije ter ruski in italijanski premier Vladimir Putin in Silvio Berlusconi. »Obisk Berlusconija se bo v zgodovino zapisal kot datum rojstva Južnega toka,« so zapisali pri Kommersantu.
Dogovori, s katerimi je Rusija pridobila precejšnjo prednost pred evropsko-ameriškim plinskim projektom Nabucco, so bili podpisani v ruskem črnomorskem letovišču Soči. Malo zato, ker bo nedaleč stran stala začetna postaja plinovoda in ker ima Putin tam poletno rezidenco. Tam je včeraj sprejel Berlusconija, s katerim ima izjemno prijateljske odnose, ki so precej prispevali k skupnemu italijansko-ruskemu projektu.
Eni in Gazprom sta že ustanovila skupno podjetje za gradnjo Južnega toka, v katerem ima vsak 50- odstotni delež. Zdaj se je po poročanju Kommersanta menda zapletlo, saj Eni vztraja na pravici do prodaje plina na celotni trasi plinovoda, čemur Gazprom ostro nasprotuje. Zaradi teh nesoglasij naj bi Eni in Gazprom po poročanju istega vira včeraj podpisala samo predhodni protokol, ne pa tudi končnega sporazuma, kar pa niti v Gazpromu niti v Eniju niso želeli potrditi.
Bolgarijo, ki je zaradi januarske plinske vojne med Rusijo in Ukrajino utrpela največ škode, je Gazprom, denimo, zaprosil za uporabo že obstoječe plinske infrastrukture, namesto da bi na njenem ozemlju postavili nove cevi. V Sofiji so se takšnim načrtom uprli. Poleg sodelovanja v Južnem toku, ki naj bi v Evropo pripeljal dodatnih 30 milijard kubičnih metrov plina, izognil bi se tudi problematičnim tranzitnim državam, kakršna je Ukrajina, je Bolgarija zainteresirana tudi za plinski projekt Nabucco. Ta naj bi v Evropo pripeljal plin iz Kaspijskega bazena in bi ubil dve muhi na en mah. Evropo bi rešil odvisnosti od ruskega plina, izognil naj bi se tudi problematičnim tranzitnim državam.
Ruski predstavniki vztrajno ponavljajo, da Nabucca ne obravnavajo kot konkurenco, hkrati pa priznavajo, da srednjeazijske zaloge plina ne zadostujejo za oba projekta. Tej temi se bo Putin verjetno posvetil tudi na današnjem srečanju s turškim premierom Recepom Tayyipom Erdoganom, saj je Turčija ena od ključnih partneric Nabucca. »Ta plinovod forsirajo politiki, ki prihajajo z druge strani Atlantika, saj je predvsem politični projekt, in ne ekonomski,« so bili do rivala kritični pri Gazpromu.