Moskva – Rusija je včeraj držala besedo. Kmalu po osmi uri zjutraj po srednjeevropskem času so na postaji za črpanje plina Sudža na jugu Rusije ob meji z Ukrajino slovesno odprli plinske ventile. To so storili pod budnim očesom predstavnikov Gazproma, Naftogaza in evropske komisije ter množice novinarjev, ki so potrdili, da je ruski plin po sedmih dneh vendarle stekel proti Evropi.
Od naših dopisnikov
Evropski porabniki so si oddahnili, a se je kmalu pokazalo, da so se spet veselili prezgodaj. Ruski plin je v Ukrajino resda pritekel, v drugih državah pa so ga čakali zaman. Krivdo za to Rusija in Ukrajina spet valita druga na drugo, pri tem pa se obkladata s čedalje bolj tehničnimi, težko razumljivimi argumenti.
»Ukrajinski transportni sistem je zaprt,« je ruski premier Vladimir Putin predsednika evropske komisije Joséja Manuela Barrosa po telefonu obvestil, da Rusija zaradi fizičnih ovir ne more izpolniti obljube. Kmalu zatem se je na sedežu Gazproma v Moskvi srečal z direktorjem Aleksejem Millerjem. Napovedal je, da bo Rusija s plinom najprej poskušala preskrbeti balkanske države in Slovaško, ki ga najbolj potrebujejo. Včeraj niso imeli srečne roke, saj jim je skozi postajo Sudža uspelo spraviti samo 1,633 milijona kubičnih metrov plina, je sporočil Miller. S prstom je pokazal na Ukrajino in jo obtožil – sabotaže.
Pogoji izpolnjeni, plina še ni
Bruselj – Le nekaj ur po spodbudni novici, da je ruski velikan Gazprom odprl ventile za pretok plina čez ukrajinsko ozemlje proti Uniji, so telefoni med Brusljem, Prago, Kijevom in Moskvo spet zazvonili. Že dopoldne so namreč izvedenci Unije sporočili, da se po ceveh pretaka le malo plina ali sploh nič. Koliko ga je dejansko steklo, na sedežu evropske komisije niso vedeli ali hoteli povedati. Prav tako niso potrdili neuradnega podatka, da je Rusija v plinovod spustila komaj 76 milijonov kubičnih metrov, čeprav je 300 milijonov kubičnih metrov najmanjša možna količina, ki še omogoča delovanje pretočnega sistema.
Količina je »zelo omejena«, plin pa priteka samo po enem vstopnem kanalu, je bilo slišati iz palače Berlaymont. Zatrdili so, da dva nadzornika v osrednjem dispečerskem centru Gazproma v Moskvi in šesterica v centru Naftogaza v Kijevu »nimajo popolnega in prostega dostopa« do merilnih aparatur.
Predsednik komisije José Manuel Barroso je poklical ruskega premiera Putina, mu »izrazil razočaranje Unije« in poudaril »zaskrbljenost« zaradi težav, ki jih imajo evropski opazovalci pri opravljanju svoje misije. Do meje z Unijo plin sploh ni pritekel, iz ukrajinske družbe Naftogaz pa so priznali, da ga blokirajo zaradi »nesprejemljivih pogojev«, ki jih postavlja ruski dobavitelj Gazprom.
Predsedujoči evropskemu svetu Mirek Topolánek je poklical ukrajinsko premierko Julijo Timošenko in izvedel, da obstajajo »tehnične težave« zaradi premajhnega pritiska plina iz Rusije. Češki premier ji je svetoval, naj nemudoma pokliče evropske izvedence, ki so Kijevu pripravljeni pomagati pri reševanju morebitnih problemov.
Nadaljevanje s 1. strani
Moskva – Ruske obtožbe so v Kijevu odločno zavrnili. Sporočili so, da so v ozadju tehnične težave, ki jih je Rusija po njihovem izzvala namenoma. Med drugim naj bi v ukrajinski plinovod poslala premajhno količino plina, poleg tega naj bi za transport 76,6 milijona kubičnim metrov plina na Balkan izbrala tudi tehnično najbolj nemogočo pot. »Ruski predlog o transportu plina na Balkan, ki bi potekal iz postaje Sudža do Orlovke, je čista provokacija. Ker vedo, kakšen je sistem plinovodov, jim je jasno, da bi v tem primeru brez plina ostali v regiji Donjeck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Zaradi tega nismo mogli odpreti ventilov,« je poudaril tiskovni predstavnik Naftogaza Valerij Zemljanskij.
Pri Naftogazu so že pred tem pojasnili, da lahko z domačimi rezervami pokrijejo samo domače potrebe, ne morejo zagotoviti tako imenovanega tehničnega plina, brez katerega transport plina proti Evropi ni mogoč. »Ukrajina bo za tehnične potrebe v prihodnje zadržala 21 milijonov kubikov plina,« so napovedali že navsezgodaj zjutraj. Prav zaradi domnevnega prisvajanja tehničnega plina je Rusija 7. januarja zaprla plinske ventile.
Po vsem tem je jasno, da težav ne bo konec, dokler Rusija in Ukrajina ne dosežeta dogovora o novih cenah plina za letos. Na trinajsti dan plinske vojne je najbolj razveseljiva novica tako prišla iz Bruslja, ki je izrazil pripravljenost sodelovati na pogajanjih o cenah. Rusija bo vztrajala pri 450 dolarjih za tisoč kubičnih metrov plina, je za radio Eho Moskvi včeraj napovedal namestnik direktor Gazproma Medvedjev, Ukrajina pa je po navedbah neimenovanega vira blizu ukrajinske vlade za enako količino plina pripravljena plačati največ 250 dolarjev. Zanimivo je, da ji je Rusija 31. decembra lani takšno ceno že ponujala, ker jo je Ukrajina zavrnila, je ruska stran svojo ponudbo zvišala in pri tem bo tudi ostalo, so odločeni v Moskvi.
Razen tega, da spor postaja čedalje bolj tehnične narave, dobiva tudi čedalje jasnejše politične podtone. Namestnik direktorja Gazproma Medvedjev je Ukrajino včeraj obtožil, »da pleše na glasbo, ki ni nastala v Kijevu, ampak zunaj države«, in nadaljeval, da ima s tem v mislih dokument, ki ga je Ukrajina pred kratkim podpisala z ZDA. O kakšnem dokumentu je govora, ni pojasnil. Poleg tega je največja ukrajinska opozicijska stranka, proruska Stranka regij, zaradi plinskega spora k odstopu že pozvala vlado premierke Julije Timošenko, za predsednika Viktorja Juščenka je zahtevala ustavno obtožbo. Polona Frelih
Pogoji izpolnjeni, plina še ni
Bruselj – O najnovejših zapletih so v Strasbourgu, kjer se tradicionalno sestajajo med zasedanji evropskega parlamenta, razpravljali člani evropske komisije, ki so po izčrpnih poročilih predsednika Barrosa in kolega Piebalgsa poudarili, da gre za veliko razočaranje, saj se kljub podpisanemu dogovoru še vedno pojavljajo problemi z dobavami in tranzitom. Za zastoj pri preskrbi ni nobenega opravičila, vendar se v komisiji ogibajo omembi krivcev za nastali položaj. »Če je bilo v preteklosti mogoče dobavljati plin, tudi zdaj ne bi smelo prihajati do problemov,« je povedal govorec Johannes Laitenberger, ki je dejal, da je položaj »zelo resen in nesprejemljiv«, zato je komisija ponovno opozorila Rusijo in Ukrajino, da »evropski porabniki ne smejo biti talci njunih medsebojnih sporov«.
Plina torej še ni, razmere v nekaterih državah se medtem slabšajo, zato sta Robert Fico in Sergej Stančev, premiera Slovaške in Bolgarije, ki ju je kriza najbolj prizadela, napovedala nujen obisk v Moskvi, da bi predsednika vlade Vladimirja Putina seznanila s čedalje hujšimi problemi zaradi pomanjkanja energije. Obe državi sta skoraj povsem odvisni od pritoka plina iz Rusije čez Ukrajino, zato so tako v Bratislavi kakor tudi v Sofiji že pred dnevi napovedali ponovni zagon jedrskih reaktorjev v Bohunicah in Kozloduju, ki sta jih na zahtevo Unije morali zapreti zaradi pomanjkljive varnosti zastarele sovjetske tehnologije. Na Slovaškem naj bi že začeli priprave, vendar so se nameri odrekli, potem ko je predsednik Barroso opozoril premiera Fica, da bi aktiviranje nuklearke pomenilo kršitev obveznosti iz pristopne pogodbe, v Berlaymontu pa so Bratislavi že zažugali s postopkom zaradi neupoštevanja pravnega reda skupnosti. Najnovejša plinska kriza je obenem obudila razmišljanje o zatekanju k jedrski energiji, kot napoveduje izjava poljskega premierja Donalda Tuska, da bodo še pred letom 2020 zgradili eno ali dve nuklearki.
Kljub zapletom v zadnjem trenutku je češko predsedstvo v evropskem parlamentu poželo vrsto pohval za posredovanje v Moskvi in Kijevu. Predsednik poslanske skupine ljudske stranke Joseph Daul je v Strasbourgu menil, da se je predsedujoča članica v nastalem položaju »dobro znašla«, vodja liberalcev in demokratov Graham Watson je poudaril, da je Češka imela opraviti že z dvema mednarodnima krizama (plinsko in bližnjevzhodno), prva znamenja so pozitivna. »Prepričan sem, da se Mirek Topolánek, ki zasluži priznanje za pogajanja in dosežene rezultate, ne bo glasno hvalil s svojim uspehom kot nekatera druga predsedstva,« je dejal britanski parlamentarec. Iz velikih političnih klubov je samo vodja socialistov Martin Schulz očital Češki, ker je ob izbruhu krize odklonila vlogo posrednice, za kar je dejal, da je slab začetek predsedovanja. Božo Mašanović