Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bo na nogometno tekmo med Slovenijo in Rusijo pripotoval z vrhunskega zasedanja EU-Rusija v Stockholmu, kjer se napoveduje burno srečanje. Tudi zato, ker se je menda zapletlo že pri pripravah. Švedski viri poročajo, da uradna Moskva zaradi zamer do Švedske najprej sploh ni hotela sodelovati na vrhu in je vztrajala, da bi ga pripravili kar v Bruslju. Trenutno predsedujoča EU je pri Rusiji napriljubljena, ker je ena od pobudnic ustanovitve evropskega vzhodnega partnerstva, v katerem sodelujejo Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina, torej države, ki si jih Rusija še vedno lasti, svoje pa so naredile tudi kritike švedskega zunanjega ministra Carla Bildta.
Od naše dopisnice
Bildt je tisti evropski politik, ki je bil med lansko vojno v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji najbolj kritičen do Rusije. Akcijo ruske vojske v Gruziji je primerjal kar s Hitlerjevo invazijo: »Razloge imamo, da se spominjamo, kako je Hitler pred več kot pol stoletja uporabil podobno doktrino, da je napadel velik del srednje Evrope.« Omenjeni komentar je v Moskvi sprožil val ogorčenja, ki se še zdaj ni povsem poleglo. »Izjava ni bila koristna niti za dvostranske švedsko-ruske odnose niti za ozračje na vrhu EU-Rusija med švedskim predsedovanjem. Upam, da bomo kljub temu imeli konstruktiven dialog, ne pa burno izmenjavo kritik,« je pred današnjim srečanjem izjavil ruski veleposlanik pri EU Vladimir Čižov.
Sodeč po napovedih švedske strani se njegove želje ne bodo uresničile. Švedska napoveduje, da se bo na evropsko-ruskem vrhu po dolgem času spet govorilo tudi o kratenju človekovih pravic. »Podpiramo izjave Medvedjeva o demokraciji in človekovih pravicah, a podpreti jih mora z dejanji. Stanje človekovih pravic v Rusiji zbuja zaskrbljenost. Radi bi poudarili zadnje dogodke na Severnem Kavkazu, kjer smo bili priča nasilju proti borcem za človekove pravice, v Rusiji pa smo priča tudi nasilju nad manjšinami,« je napovedala švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström.
V WTO le v okviru carinske unije?
Evropska unija namerava načeti tudi vprašanje ruskega protekcionizma in napovedane carinske unije med Rusijo, Kazahstanom in Belorusijo, saj bi lahko oboje v prihodnosti močno vplivalo na sklepanje novega sporazuma o strateškem partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusijo. Predstavniki EU so še napovedali, da bodo na vrhu pozvali Medvedjeva, naj se vendarle opredeli do vstopa Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo. Še zdaj namreč ni jasno, ali Rusija to sploh namerava storiti, pa četudi se je že oktobra odpovedala ideji, da bo vstop odložila in v organizacijo vstopila v okviru cariniske unije s Kazahstanom in Belorusijo.
Precej bolj kakor z vrhom se sicer v Moskvi trenutno ukvarjajo z vprašanjem, kako bo na evropsko-ruske odnose vplivalo sprejetje lizbonske pogodbe in imenovanje stalnega predsednika evropskega sveta, ki bo usmerjal tudi skupno zunanjo politiko. »Razprave bodo postale precej bolj komplicirane, saj bo Evropska unija govorila z enim glasom,« je bil nenavadno odkritosrčen zunanjepolitični svetovalec Medvedjeva Sergej Prihodko. S svojo izjavo je jasno in glasno povedal, da je evropska neenotnost koristila predvsem Rusiji.
V ruskih medijih so se razpisali tudi o predlogu italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija o nujnosti ustanovitve skupne evropske vojske. Zapisali so, da se to v bližnji prihodnosti še ne bo zgodilo, ko se bo, pa se bo morala Rusija otresti tudi svoje preokupiranosti z zvezo Nato in se začeti ukvarjati z Evropsko unijo. Če ne zaradi drugega pa zato, ker je EU precej bolj aktivna od Nata.