Usmerili so nas na tiskovno službo hčerinskega naftnega podjetja Gazprom Neft. Tiskovni predstavnik Kiril Čjornij je informacijo poskušal preveriti pri odgovornih, a jih v petek popoldne ni bilo več na delovnem mestu. Dejal je, da lahko več o tem pričakujemo v ponedeljek.

Morebitno zanimanje Gazproma za lastniški vstop v Petrol je toliko pomembnejše, ker naj bi Istrabenz z nekaterimi drugimi Petrolovimi lastniki poskušal prodati slabo četrtino Petrola – če bo seveda bankam upnicam, lastnikom in upravi koprske družbe uspelo doseči dogovor o prostovoljni prisilni poravnavi Istrabenza. Poleg tega ima Petrol še vedno več kot 39.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti slabo polovico delnic. To pomeni, da bi lahko Gazprom ob ustrezni ponudbi z omenjenim četrtinskim svežnjem postal več kot polovični lastnik osrednje slovenske energetske družbe.

Največja lastnica Petrola je prek paradržavnih skladov država, ki ima nekaj manj kot 28-odstotni delež. Direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič, ki je tudi predsednik nadzornega sveta Petrola, je povedal, da se na Sod doslej še nihče ni obrnil glede morebitnega prevzema Petrola.

Podoben posel kot v Srbiji?

Kot je znano, je Gazprom Neft februarja že postal 51-odstotni lastnik največje srbske naftne družbe Nis. Za to je plačal 400 milijonov evrov, poleg tega pa se je zavezal, da bo v posodobitev Nisa do leta 2012 vložil dodatnih 500 milijonov evrov. Srbija je rusko ponudbo sprva zavrnila, saj so jo nekateri predstavniki vlade in gospodarstva ocenili kot prenizko. Le malo zatem pa so takratni ruski predsednik Vladimir Putin, nekdanji srbski premier Vojislav Koštunica in srbski predsednik Boris Tadić podpisali energetski sporazum; ta poleg nakupa Nisa vključuje tudi zavezo o sodelovanju Srbije v ruskem plinskem projektu Južni tok.

Postavlja se vprašanje, ali se podoben vezani posel lahko zgodi tudi v Sloveniji, ki se z Gazpromom pogaja o še zadnjih podrobnostih sporazuma o poteku Južnega toka čez njeno ozemlje. Slovenska stran se je v četrtek ob robu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu o Južnem toku ponovno pogovarjala s predsednikom uprave Gazproma Aleksejem Millerjem.

Kaj pravi Miller

»Upamo, da bo Slovenija kmalu postala del tega projekta. Danes smo se prepričali, da naši slovenski partnerji resno razmišljajo o tej možnosti in se strinjajo z nami, da gre za novo plinsko pot in strateško pomemben projekt, ki dodatnih zalog plina in s tem stabilnega razvoja gospodarstva ne bo omogočil le posamezni državi, ampak je pomemben za energetsko varnost velikega dela evropskega kontinenta,« so pri Gazpromu zapisali v sporočilo po srečanju. Na njem je Miller izrazil zadovoljstvo z napredkom projekta Južni tok in poudaril, da je Rusija dvostranske sporazume že sklenila s Srbijo, Bolgarijo, Madžarsko in Grčijo.

Sicer pa se bodo novinarji Dela prihodnji teden v Italiji srečali na pogovoru z Aleksejem Millerjem, kjer bodo morda dobili podrobnejše odgovore na naštete dileme.

Maja Grgič

𝕏   Facebook   Telegram   Viber