Spopadi na vzhodu Ukrajine so potihnili, a so v Washingtonu kljub premirju sprejeli odločitev, da bodo poslali v Ukrajino majhne trote in oklepna vozila humvee, v Latvijo pa je že prispelo 120 ameriških tankov. Z gotovostjo je mogoče napovedati, da se bodo napetosti med vzhodom in zahodom spomladi le še zaostrile. Kaže tudi, da uradni Kijev načrtuje novo ofenzivo na separatistični vzhod države.
Polona Frelih
V ozadju drugega mirovnega sporazuma iz Minska, ki sta ga nemška in francoska diplomacija dosegli v strahu pred ameriškimi pošiljkami orožja Ukrajini, je slišati vse glasnejše ameriško rožljanje z orožjem. Ameriški podpredsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru ukrajinskega predsednika Petra Porošenka obvestil o novi pomoči Ukrajini v vrednosti 75 milijonov dolarjev, ki bo med drugim vključevala majhne trote ter oklepna vozila humvee.
Znano je, da je njegov sin Hunter Biden eden od novih direktorjev upravnega odbora največjega ukrajinskega zasebnega proizvajalca plina Burisma Holdings. Da ameriška administracija razmišlja o »dodatnih pošiljkah orožja Ukrajini«, je izjavil tudi pomočnik namestnika ameriškega državnega sekretarja Brian McKeon. Ali njegova napoved pomeni, da so Američani že pred tem oskrbovali Ukrajino z orožjem?
»Lahko potrdim, da je Rusija poslala nove pošiljke orožja Ukrajini,« je ameriško odločitev upravičila namestnica ameriškega državnega sekretarja Victoria Nuland, za kar ni ponudila dokaza, če izvzamemo njeno trditev, »da lahko takšne stvari vedno izjavijo z gotovostjo«. Dan pred tem so Združene države dostavile v Latvijo 120 oklepnih enot, med njimi tanke abrams, o čemer obstajajo številni posnetki. »Prisotnost naših zaveznikov v Latviji je dokaz solidarnosti in varnosti v regiji,« je poudaril latvijski obrambni minister Raimonds Vējoniss. »Za svobodo se je treba boriti, svobodo je treba braniti,« je ameriški general John O’Connor poudaril, da bodo v Evropi ostali tako dolgo, koliko bo treba za »ustavitev ruske agresije«.
Ameriški tanki in pehota
Na evropska tla je prispelo 750 ameriških oklepnih vozil, ki bodo v baltiških državah in na Poljskem nameščena v času trajanja vojaške vaje zveze Nato v Črnem morju ter baltiških državah, potem pa jih bodo pospravili v skladišča v evropskih državah, s katerimi se o tem še pogajajo. Zaradi trimesečnih vojaških vaj so Združene države Amerike napotile v Evropo tudi 3000 vojakov tretje pehotne divizije. V Litvi so obudili sistem naborniške vojske, saj je grožnja njihovi varnosti »zelo resnična«, kot je za BBC izjavila litovska predsednica Dalia Grybauskaitė. Svoje bojazni je podkrepila s trditvami o čedalje večji ruski vojaški prisotnosti v Črnem morju ter enklavi Kaliningrad.
Po mnenju upokojenega generalmajorja ameriške vojske, zdaj pa vojaškega analitika Fox Newsa Roberta Scalesa »bodo imele Združene države Amerike vlogo v Ukrajini šele, ko bodo začele ubijati Ruse. Ubiti toliko Rusov, da niti Putinovi mediji ne bodo mogli skrivati, da se Rusi vračajo domov v krstah.«
Ruski protiukrepi
Na ruskem zunanjem ministrstvu so vojaške vaje označili za provokacijo, na katero so se odzvali z vojaškimi vajami v Stavropolu na jugu Rusije ob meji z Ukrajino, separatistični pokrajini Abhaziji ter polotoku Krim, ki je pred enim letom postal del Rusije. Na kopičenje orožja zveze Nato na svojih mejah se je Rusija odzvala tudi z odločitvijo o izstopu iz sporazuma o konvencionalni oborožitvi v Evropi (CFE), ki je bil med članicami varšavske zveze in Nata podpisan leta 1990 in omejuje obseg konvencionalnega orožja in enot ter je bil podlaga za nadzor nad ruskimi vojaškimi zmogljivostmi. Rusija je že leta 2007 razglasila moratorij na sporazum.
Poleg tega je Rusija namignila, da utegne na Krimu namestiti jedrsko orožje. »Ne vem, ali je tam trenutno jedrsko orožje, za zdaj nimamo takšnih načrtov, vendar je teoretično to mogoče, saj gre za ozemlje Ruske federacije,« je sporočil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Uljanov. Po mnenju Alekseja Arbatova, direktorja Centra za mednarodno varnost pri Inštitutu za svetovno gospodarstvo in mednarodne odnose, si želi Rusija s to izjavo zgolj poudariti, da je Krim ruski, in nič več. Nekaj ameriških kongresnikov je že lani jeseni od ameriškega predsednika Baracka Obame zahtevalo, naj zaradi nameščanja nosilcev taktičnega jedrskega orožja na Krimu prekine sodelovanje z Rusijo.
Pritisk na evropske nasprotnike sankcij
Uradni Washington je razširil seznam sankcij, na katerem je pristalo osem ukrajinskih separatistov ter ruska banka in organizacija Evrazijske mladine, na evropske države, ki nasprotujejo sankcijam, pa pritiskajo. »Z Madžarsko, Grčijo in Ciprom se pogovarjamo na bilateralni ravni, v prihodnjih dneh in tednih pa se bom odpravila na obisk v nekatere od teh držav,« je napovedala Nulandova v senatu. Prihodnji teden Nulandova prihaja v Slovenijo. Ali to pomeni, da je tudi Slovenija med državami, ki nasprotujejo sankcijam proti Rusiji?
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je evropske uradnike obtožil, da podžigajo konfrontacijo med Rusijo in Evropsko unijo in zavlačujejo s političnimi pogoji premirja na vzhodu Ukrajine. Izpostavil je predsednika evropske komisije in nekdanjega poljskega premiera Donalda Tuska, ki je med nedavnim obiskom v Washingtonu izjavil, »da bi EU in ZDA v primeru večje enotnosti lahko končali agresivno politiko Rusije do sosed«, kar je Lavrov razumel kot »opravičevanje Obami, ker EU ni tako odločna v ukrepih proti Rusiji kot ZDA«.