Odpoved srečanja med predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, ki jo je po poročanju Guardiana sprožila bolezen ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki se že teden dni ni pojavil v javnosti, je dala krila domišljiji. Kam je izginil Putin, so se spraševali celo resni ruski in svetovni mediji.
Polona Frelih
Ko so za teroristični napad na bostonskem maratonu obtožili Čečena, je javnost to sprejela kot nesporno dejstvo. Ko je po napadu na uredništvo satiričnega francoskega časopisa Charlie Hebdo policija ubila brata Kouachi alžirskega rodu, nihče ni postavljal podvprašanj. Ko so ruski preiskovalci Čečene obtožili za umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, je bilo takoj mogoče slišati, da gre za »priročne krivce«. Putin se ni pojavil v javnosti od umora Nemcova. Zadnjič so ga videli 6. marca, ko je v Kremlju sprejel italijanskega premiera Mattea Renzija.
»Takoj ko pride pomlad, se pojavi viroza. Glede te vročine smo zelo mirni. Predsednik se počuti dobro,« je njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov zavrnil namigovanja o bolezni. Dodal je, da Putin nadaljuje svoje aktivnosti, v dokaz pa ponudil fotografije srečanja z guvernerjem Karelije ter sprejema, ki ga je gostil ob mednarodnem prazniku žensk 8. marca.
Ruski RBC je vzel pod drobnogled fotografski material in menda ugotovil, da je bilo srečanje v Kareliji že 4. in ne 11. marca, fotografije ob praznovanju dneva žena pa naj bi namesto 8. marca nastale že tri dni prej. Putinovi nasprotniki – tako v Rusiji kot v Ukrajini – so kar tekmovali, kdo bo prišel na dan z bolj divjo teorijo. Takšnega »zloradstva«, kot v Rusiji pravijo zlonamernosti, ni bilo že od zimskih olimpijskih iger v Sočiju.
Divje teorije
Andrej Illarionov, nekdanji Putinov svetovalec, zdaj pa njegov ostri nasprotnik, je v svojem blogu na LiveJournalu zapisal, da ni izključeno, da je bil Putin odstavljen v državnem udaru ruskih jastrebov, kakršen je vodja njegovega kabineta Sergej Ivanov. Konstantin Remčukov, novinar blizu Kremlju, je razmišljal, da bo Putin zaveznika Igorja Sečina odstavil s položaja direktorja največje ruske državne naftne družbe Rosneft, kar naj bi pomenilo, da bodisi dela čistke v najožjem krogu ali pa je celo sam na vrsti za odstrel.
Na družbenih omrežjih se je pojavilo na stotine zapisov, v katerih so Putina razglasili celo za mrtvega, skladno s pregovornim ruskim črnim humorjem so zakrožile celo fotografije, na katerih namesto Lenina leži v mavzoleju na Rdečem trgu. Špekulacije o tem, da ima raka, da okreva po lepotnem posegu z botoksom ali da ga je kap, so skupaj s satiričnimi fotografijami povzeli celo na spletni strani radijske postaje Radio Free Europe, ki jo financirajo Združene države Amerike. Odveč se je spraševati, zakaj je antiamerikanizem v Rusiji v porastu. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah centra Norc pri Univerzi v Chicagu Putina podpira kar 81 odstotkov državljanov.
Boris Jelcin in Kim Džong Un
V sovjetskih časih so bile govorice, povezane z zdravjem voditeljev, zelo pogoste, kar v Putinovem primeru ne drži, saj že skoraj desetletje ni »izginil« za več kot dan. V molk se je zavil po potopu podmornice Kursk leta 2000 ter terorističnem napadu na gledališče Dubrovka leta 2002, kar je slabo vplivalo na njegovo priljubljenost, zato je od takrat ob krizah pred kamerami ponujal samozavestno podobo.
Zadnjič so se pojavile govorice o zdravstvenih težavah leta 2012, ko je zaradi poškodbe odpovedal številne poti v tujino. Po trditvah Peskova je šlo za športno poškodbo, mediji pa so raje pograbili verzijo, da je utrpel poškodbo, ko je v odmevni piarovski akciji z motornim zmajem reševal sibirske žerjave. S to ter številnimi drugimi piarovskimi akcijami je Putin v preteklosti dokazoval, kako vitalen in zdrav je za svojih 62 let.
Njegov predhodnik in mentor Boris Jelcin je bil zaradi alkoholizma in slabega srca nagnjen k izginotjem. Pred volitvami leta 1996 so njegovi tiskovni predstavniki skrivali, da je preživel srčni napad, potem pa so bili iz leta v leto bolj kreativni pri odgovarjanju na vprašanja glede njegovega zdravja. Nekoč je njegov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski odgovoril, da je Jelcinov stisk roke še vedno močan, s čimer so na radiu Eho Moskvi tokrat soočili Peskova. »Putinov stisk roke je tako močan, da lomi roke,« je bil sarkastičen.
»Čas je, da prenehamo z evfemizmi, kot sta avtoritarni voditelj in samodržec. Putin je diktator, ki vlada Rusiji z ustrahovanjem. Očitno je, da država brez njega ne more funkcionirati, ampak se takoj pojavijo iracionalne bojazni in iracionalno upanje,« je Leonid Beršidski v komentarju za Bloomberg primerjal Putinovo izginotje z nedavnim izginotjem severnokorejskega voditelja Kim Džong Una. Težava je, ker očitno ne gre za izginotje, in na spletni strani Kremlja je že mogoče najti napoved, da se bo Putin v ponedeljek v Sankt Peterburgu srečal s kirgiškim predsednikom Almazbekom Atambajevom. Namesto tega, kam je izginil Putin, bi se bilo smiselno vprašati, kam so izginili resni mediji.