Moskva – Španska vlada razmišlja o sprejetju zakona, po katerem bi nakup nepremičnin v višini najmanj 160.000 evrov nagrajevali z dolgoročnimi dovoljenji za bivanje, s čimer se hočejo banke znebiti nepremičnin, ki so jih zasegle zaradi nezmožnosti odplačevanja hipotekarnih kreditov.
»S pobudo ciljamo predvsem na ruske in kitajske kupce, ki so najbolj zainteresirani za španske nepremičnine,« je poudaril državni sekretar za trgovino Jaime García-Legaz. »Španija je začela trgovati s potnimi listi,« so se odzvali ruski mediji, v katerih so se na dolgo in široko razpisali o globini španske krize. Od leta 2007 so cene nepremičnin v Španiji padle za kar 50 odstotkov, saj so banke na tržišče posegle z zaseženimi nepremičninami, ki jih je kar 300.000. Po podatkih španske centralne banke je število neodplačanih kreditov doseglo 182 milijard evrov, kar je 10,7 odstotka vseh bančnih kreditov ter 17,4 odstotka španske letne proizvodnje. V tretjem četrtletju letošnjega leta je bilo v Španiji brez dela že 5,8 milijona ljudi, kar znaša 25,2 odstotka aktivnega prebivalstva, med mladimi pa je delež nezaposlenih celo 50-odstoten.
V Španiji je skupaj na voljo kar 680.000 neprodanih stanovanj in vil, kupna moč pa je povsem paralizirana, zato imajo kupce iz Rusije za prave odrešitelje. Lani so tujci na Pirenejskem polotoku kupili šest odstotkov več nepremičnin kot leto prej, absolutni zmagovalci pa so Rusi, ki so jih pri Španskem inštitutu za turizem že poimenovali za »zvezde leta 2012«. Po podatkih svetovalca za turizem pri španskem veleposlaništvu v Moskvi Félixa de Paz Garcíe so Rusi samo lani kupili 5000 nepremičnin v skupni vrednosti milijardo evrov, povprečno pa so za eno enoto namenili 240.000 evrov.
Dovoljenje za bivanje tujcem omogoča svobodno gibanje po schengenskem območju, ne pa tudi dovoljenja za delo, vendar je pobuda ne glede na to naletela na številne kritike. »Nihče ne preiskuje, kako so številna podjetja dvigala cene za stanovanja in s tem ogoljufala številne priseljence iz Južne Amerike, ki so jih iz teh stanovanj izgnali, ker ne morejo odplačevati kreditov,« poudarja Miguel González. Od oblasti zahteva, da se začnejo ukvarjati z izvorom denarja, s katerim ruski kupci v Španiji kupujejo razkošne počitniške domove.
Španija ni edina država, ki poskuša nepremičninski sektor stimulirati z zagotavljanjem dostopa do Evropske unije. V začetku leta sta podoben zakon že sprejeli tudi Portugalska, kjer dovoljenje za bivanje »stane« 400.000 evrov, ter Irska, kjer spodnja meja za nakup nepremičnine znaša 500.000 evrov. Še dlje je šla vladajoča madžarska konservativna stranka Fidesz, ki je oktobra predlagala, da bi tujce v zameno za nakup državnih obveznic v višini najmanj 250.000 evrov najprej nagradili z dovoljenjem za bivanje, dolgoročno pa tudi z državljanstvom. »Kitajska je večkrat jasno povedala, da je treba ustvariti spodbude za naložbe na Madžarsko. Pogoj za prednostno obravnavo prošnje za državljanstvo bi lahko postal nakup obveznic v višini 250.000 evrov,« je bil nedvoumen avtor pobude Mihaly Babak. V Veliki Britaniji so se odzvali z izjavami o »šokantni zlorabi članstva v Evropski uniji. V zahodni Evropi je že tako ali tako preveč prišlekov iz Azije in Afrike, zdaj pa lahko pričakujemo še val ljudi s potnimi listi države, ki je članica schengenskega območja«.
Prva država, ki je pregret nepremičninski sektor poskušala hladiti s naložbami iz tretjih držav, je bila Latvija, ki nakup nepremičnin stimulira z petletnim dovoljenjem za bivanje. Za nepremičnino v Rigi je treba odšteti najmanj 140.000 evrov, za dom na podeželju pa zadostuje že 70.000 evrov.