Moskva – Slovenija in Rusija sta sprejeli dokončno odločitev o investiciji gradnje slovenskega dela plinovoda Južni tok. Sporazum so podpisali predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller in glavni direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc ter njegova namestnica Sarah Jezernik. Slovensko in rusko podjetje si delita polovično lastništvo nad skupno družbo Južni tok Slovenija.
Investicijo v slovenski del Južnega toka so kronali v rezidenci Gorki v predmestju Moskve, kjer je ruski premier Dmitrij Medvedjev sprejel slovenskega premiera Janeza Janšo. Sogovornika sta poudarila, da se odnosi med državama razvijajo zelo dobro, je pa še veliko prostora za njihovo izboljšavo. Majhen korak v tej smeri so storili že včeraj, ko je Miller s podpredsednikom podjetja Comita Aljošo Ivančičem podpisal delničarsko pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Telekom, ki bo ob trasi Južnega toka napeljalo komunikacijske povezave. »Slovenija je odigrala zelo konstruktivno vlogo pri Južnem toku, ki je velikanski projekt. Kot vidite, so z njim povezani tudi drugi,« je Medvedjev poudaril nadgradnjo energetskega sodelovanja.
Prepričala slovenska konstruktivnost
»Podpiramo podpis obeh sporazumov o projektu Južni tok. Tako kot Mevedjevu se tudi meni zdi nadvse simbolno, da se hkrati polagata energetska in informacijsko-telekomunikacijska infrastruktura. Sporočilo je, da je poleg energetike prihodnost dvostranskega sodelovanja tudi v informacijsko-komunikacijski tehnologiji,« je Janša gospodarstvo označil za steber slovensko-ruskih odnosov, ki so po njegovem že prerasli v »strateško partnerstvo«.
V pogovoru za Delo je Aleksej Miller dejal, da je podpis investicijskega sporazuma zelo pomemben korak pri uresničevanju celotnega projekta. »Obravnavali smo več različic trase Južnega toka in sprejeli odločitev o plinovodu čez slovensko ozemlje. S tem bo Slovenija postala tranzitna država in čez vaše ozemlje bomo transportirali precej plina za italijanski trg. To bo v slovenski proračun vsako leto prineslo veliko denarja. Utrdil se bo status Slovenije kot regionalne igralke na plinskem trgu,« je poudaril prvi človek ruskega plinskega monopolista. Potrdil je našo tezo, da je bila trasa čez Slovenijo v začetku samo ena od različic, zanjo pa so se odločili »zaradi slovenske konstruktivnosti in podpore ter ugodnih gospodarskih kazalnikov v zvezi z njo«. Slovenski odsek bo po njegovih navedbah dolg 266 kilometrov, premer cevi bo 1,2 metra, na trasi pa bosta stali dve kompresorski postaji. Ob vstopu v Slovenijo bo količina plina znašala 24 milijard kubičnih metrov, v spodnjem toku proti Italiji pa 22 milijard kubičnih metrov. O vrednosti investicije v slovenski del plinovoda je jasno in glasno dejal, »da bo presegla milijardo evrov«.
Sporazumi s Slovenijo, Madžarsko in Srbijo
Investicijsko odločitev o gradnji podmorskega dela plinovoda bodo sprejeli že danes, pojutrišnjem pa bodo investicijski dogovor sklenili tudi z Bolgarijo. Gradnja podmorskega odseka se bo začela 7. decembra. »Investicijske odločitve je treba sprejeti z vsako državo posebej. Do zdaj smo jih podpisali s Slovenijo, Madžarsko in Srbijo,« je pojasnil Miller. Dejal je, da se o izbiri izvajalca za polaganje podmorskega plinovoda še niso odločili, in dodal, da se Gazprom pogaja s podjetji, ki so z njim že sodelovala pri izvajanju podobnih projektov. Izrecno je omenil italijanski Eni, o čemer se je pred kratkim že pogovarjal tudi s predsednikom upravnega odbora Paolom Scaronijem.
Južni tok je najbolj ambiciozen južno- in srednjeevropski projekt Gazproma ter francoskega EDF, italijanskega Enija in nemškega Wintershalla. Plinovod bodo od ruskega pristanišča Džugba po dnu Črnega morja speljali do bolgarske Varne, čez Balkanski polotok pa bodo potegnili dva kraka; prvi se bo končal v Italiji, drugi v Avstriji. Natančne koordinate še niso znane. So pa zato že napovedali konec gradnje leta 2015, zmogljivost bo znašala 63 milijard kubičnih metrov, celoten projekt pa ocenjujejo na 8,6 milijarde evrov.
V Moskvi je bila tudi slovensko-ruska poslovna konferenca, na kateri je sodelovalo približno sto gospodarstvenikov iz obeh držav.