Polona Frelih

Statistika je jasna tudi glede ruskih državljanov, ki se v Siriji in Iraku borijo na strani Islamske države. Po novembrskih podatkih ruskega ministrstva za zunanje zadeve je v vrste Islamske države – v Rusiji sodi med prepovedane organizacije – vstopilo 2719 državljanov Ruske federacije, od katerih je bilo 160 ubitih, 73 se jih je vrnilo in so jih v domovini že obsodili, 36 pa so jih aretirali.

S podobnimi podatki razpolaga tudi Soufan Group (TSG), strateška obveščevalna agencija s sedežem v New Yorku, ki svetuje vladam in korporacijam, v njej pa delujejo nekdanji uslužbenci ameriških obveščevalnih agencij, kot sta FBI in Cia. V svoji zadnji analizi Tuji borci: posodobljena ocena toka tujih borcev v Sirijo in Irak ocenjujejo, da je tja odpotovalo od 27.000 in 31.000 tujih borcev iz najmanj 86 držav. Po podatkih poročila je število borcev iz Rusije in držav srednje Azije od junija 2014 naraslo za kar 300 odstotkov, kar je precej višja rast kot v državah zahodne Evrope. »Večina borcev iz Ruske federacije je iz Severnega Kavkaza – Čečenije in Dagestana –, precej jih je tudi iz Azerbajdžana in Gruzije,« je zapisano v poročilu, objavljenem konec lanskega leta.

S podobnimi podatki je na maratonski tiskovni konferenci postregel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki z grožnjo islamskega ekstremizma upravičuje aktivno vključitev Rusije v sirsko vojno. »Čeprav so v zadnji ruski varnostni doktrini zveza Nato in ZDA označene kot glavne grožnje ruski nacionalni varnosti, sem vedno čutil, da ima Putin za najbolj perečo grožnjo islamski ekstremizem. Vse je storil za uničenje Čečenov, saj je njihov upor razumel kot manifestacijo islamskega ekstremizma,« je poudaril Ian Brzezinski iz Atlantskega sveta in dodal, da si je Putin z demonizacijo Čečenov kot islamskih ekstremistov v Rusiji močno okrepil popularnost. Uradno rusko stališče je, da se je vojna v Čečeniji tako kot pozneje sirska začela z uvozom tujih ekstremistov.

Budno oko FSB

»Čeprav Putin neprestano ponavlja, da so za Rusijo velik problem džihadisti, ki se bodo vrnili, zato bo z njimi raje obračunal kar v Siriji, bo kampanja Kremlja za krepitev režima sirskega predsednika Bašarja al Asada le še okrepila grožnjo terorizma v Rusiji,« je prepričan Donald Jensen iz Centra za čezatlantske odnose. Njegovo tezo potrjuje teroristični napad na rusko potniško letalo nad Sinajem, v poročilu pa je poudarjeno, da je za tovrstne sklepe še prezgodaj. »Privlačnost Islamske države je enaka kot doslej – četudi ali nemara prav zato je IS čedalje bolj nasilna in totalitarna,« je osrednja ugotovitev poročila.

Ruska tajna služba FSB je zatrdila, da budno spremlja vseh 3000 Rusov, ki se borijo na strani Islamske države, proti 900 naj bi že sprožila kazenski pregon, kakšnim 100 pa so po podatkih direktorja Aleksandra Bortnikova preprečili odhod iz Rusije, saj so imeli informacije, da se nameravajo priključiti IS. Po mnenju Grigorija Kosačeva, profesorja sodobnih bližnjevzhodnih študij pri Ruski državni univerzi za humanizem, je treba zaostriti predvsem ukrepe, s katerimi bi v kali zatrli rekrutiranje. »Veliko tistih, ki se vračajo, ker IS ni uresničila njihovih idealov, je verjetno neškodljivih, veliko pa jih je najbrž zelo nevarnih. Tudi zato, ker se vračajo z nalogo pridobiti nove rekrute,« se je Kosačev zavzel za ničelno toleranco do islamskih skrajnežev.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber