Od naše dopisnice

Čeprav je bila sklenitev največjega energetskega sporazuma med Kitajsko in Rusijo samo vprašanje časa, je včerajšnje sklepno dejanje za obe strani velik dosežek. Moskva in Peking namreč dolgo nista mogla doseči kompromisa. Slišati je bilo celo ruske grožnje, da bo vso sibirsko nafto dobila Japonska, Kitajska pa se je že začela ozirati po drugih dobaviteljih energentov, denimo Kazahstanu. Po sklenjenem dogovoru sta zadovoljni obe strani.

Energetsko podhranjena Kitajska je z dogovorom o gradnji 636 milijonov evrov vrednega naftovoda dobila zagotovilo, da bo v prihodnjih 20 letih iz vzhodne Sibirije dobivala 15 milijonov ton nafte na leto. Naftovod med Kitajsko in Rusijo je del velikega, 4200 kilometrov dolgega naftovoda med sibirskim mestom Tajšet in rusko tihomorsko obalo, kitajski krak pa se bo končal v kitajskem naftnem središču Daqing. Enajst milijard evrov vreden projekt naj bi dokončali že prihodnje leto.

Za denarja lačno Rusijo je izkupiček nemara celo večji. Z dogovorom je namreč začela uresničevati načrte o preusmeritvi izvoznih poti z zahoda proti Aziji, s kitajskim posojilom pa bo vsaj delno omilila likvidnostne težave, s katerimi se spoprijemata državna naftna velikana Rosneft in Transneft. Informacij o posojilu niso hoteli komentirati niti pri Rosneftu, ki naj bi dobil tri petine denarja, niti pri Transneftu, ki naj bi bil deležen preostalega dela. Transneft denar krvavo potrebuje za gradnjo omenjenega naftovoda, Rosneft pa bo z njegovo pomočjo poskušal dokončati ambiciozne načrte v zahodni Sibiriji. Brez kitajske pomoči bi mu to težko uspelo. Največji ruski proizvajalec nafte mora namreč do konca prihodnjega leta odplačati posojila v skupni vrednosti 16 milijard evrov.

Ruska vlada je domačim podjetjem za odpravljanje tovrstnih težav že namenila 40 milijard evrov, zaradi katerih je prvič v zadnjem desetletju posegla v svoje 388 milijard evrov vredne devizne rezerve. Največje na svetu ima prav Kitajska, saj znašajo bajnih 1,6 bilijona evrov. »Zaradi kitajskega posojila bo Rusiji ostalo več sredstev za pomoč drugim podjetjem in panogam,« je prepričan analitik Smith iz investicijske Alfa Banke.

Rosneft je s Kitajsko pred štirimi leti že sklenil podoben sporazum, ki predvideva, da bo Kitajska do leta 2010 dobivala po 10 milijonov ton nafte z ruskimi vlaki, Rusija pa si je v zameno zagotovila 4,7 milijarde evrov posojila. Z njim je ruski naftni velikan pokupil premoženje propadlega Jukosa, ki je bil v lasti zdaj že štiri leta zaprtega nekdanjega ruskega oligarha Mihaila Hodorkovskega.

Putin in Wen sta se na srečanju posvetila tudi svetovni finančni krizi in se zavzela za sodelovanje v boju proti njej. »Rusija in Kitajska sta gospodarstvi v vzponu, ki imata po svetu vse večji vpliv. Skupaj lahko okrepimo svetovno ekonomijo. Treba je izboljšati sodelovanje, zasnovati ukrepe proti krizi in uskladiti makroekonomsko politiko,« je poudaril Wen.

Putin je kitajska podjetja poleg tega pozval k vlaganju v infrastrukturo v Sočiju, kjer bodo leta 2014 olimpijske igre. »Naši prijatelji imajo izkušnje pri organizaciji tako velikih dogodkov,« je Kitajce poskušal pritegniti k največjemu ruskemu državnemu projektu vseh časov, ki se je zaradi finančne krize znašel v resnih težavah.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber