Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na srečanju z ruskimi veleposlaniki predstavil novo rusko zunanjepolitično strategijo. Debel dokument smernic za prihodnost je nadgradnja podobnega, le nekoliko krajšega dokumenta izpred osmih let, ki ga je zasnoval predhodnik Vladimir Putin. Ta je v osmih letih na oblasti Rusiji zagotovil prostor pod soncem, zdaj se je namenil njen položaj še okrepiti. Če se je Rusija doslej pretežno odzivala na poteze ZDA, bo v prihodnjih letih okrepila položaj globalnega igralca. Prizadevala si bo za novo multipolarno svetovno ureditev.

Skoraj ni dvoma, da je dokument z ambicioznimi načrti spisal kar Putin oziroma njegov štab. Nemogoče je namreč, da bi Medvedjevu v komaj dveh mesecih uspelo sestaviti tako obsežen in tehten dokument. Zadnji odstavek ponuja nesporen dokaz, da je nepreklicno konec časov, ko je z monopolom nad zunanjo politiko razpolagal predsednik, kakor je zapisano v ruski ustavi. V dokumentu je črno na belem zapisano, »da bo za izvajanje zunanje politike skrbelo zunanje ministrstvo«.

To in zadnji dogodki v Rusiji kažejo, da si bosta Putin in Medvedjev v prihodnosti pristojnosti delila tudi v zunanji politiki. Medvedjev bo obiskoval mednarodne konference in srečanja, kjer bo podpisoval izjave, ki jim bo ruska diplomacija s svojimi dejanji nato odvzela vsakršno težo. Tako vsaj daje slutiti nedavno zasedanje G-8, na katerem je Medvedjev podprl krepitev pritiska na Zimbabve, nato je Rusija skupaj s Kitajsko v VS OZN blokirala uvedbo novih sankcij proti Mugabejevemu režimu. V palači ob East Riverju je to sprožilo govorice o vračanju v čase gospoda Niet, kot so zaradi nestrinjanja z domala vsakim predlogom označili nekdanjega sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika. S to potezo je Rusija vzela precej kredibilnosti organizaciji, za katero vztraja, da bi morala biti temeljni forum mednarodnih odnosov.

Svetovna ureditev vse od konca hladne vojne lovi ravnotežje, odnosi so se v zadnjem desetletju postavili na glavo. Glavni razlogi za občutek negotovosti so relativno slabenje ZDA, bliskovita gospodarska rast v Aziji, politična renesansa v tretjem svetu pa tudi nestabilnost finančnih, energetskih trgov in trga hrane. Nova ruska zunanjepolitična strategija upošteva spremenjeno realnost in med prednostnimi nalogami izpostavlja krepitev sodelovanja z drugimi državami iz skupine BRIC, Kitajsko, Indijo in Brazilijo, med glavne ruske partnerje v Evropi pa v grobem uvršča svoje glavne energetske partnerice.

Dokument zavrača orožje kot temeljno sredstvo zunanje politike, kar Rusija označi za še en zastarel hladnovojni koncept. Namesto tega Moskva že ponuja manj agresiven in bolj uravnotežen svetovni red. Temeljil naj bi na novem helsinškem sporazumu, ki bi nadomestil tistega iz leta 1975. Do novega dogovora naj bi pripeljal evroatlantski forum Od Vancouvra do Vladivostoka, v katerem bi partnerice sodelovale »kot suverene države in ne kot članice te ali one zveze ali organizacije«.

Za cinike nekoliko romantičen predlog o krasnem novem svetu, s katerim je Medvedjev presenetil med prvim uradnim obiskom v Nemčiji, predstavil ga je tudi na vrhu EU-Rusija, je že naletel na izjemno pozitivne odzive. Predvsem zato, ker Rusija ni edina država, ki je zainteresirana za inventuro v mednarodnih odnosih. Ruski predlog bi bil brez dvoma deležen še večjega razumevanja, če bi se rožljanju z orožjem najprej odpovedala kar Rusija. Za zdaj nič ne kaže, da se namerava v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, orožju v kratkem odpovedati, čeprav se to od države, ki se je namenila preoblikovati svetovno ureditev, brez dvoma pričakuje.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber