Od naše dopisnice

Odprtost sodobnih komunikacijskih tehnologij bi morala postati ključ do demokracije, je pred ministri in vladnimi uradniki razmišljal Medvedjev. Sklenil je, da je treba izboljšati spletni dostop do vseh uradnih dokumentov. Širši elektronski dostop, ki bi okrepil transparentnost in omejil korupcijo, predvideva že načrt o e-vladi, ki je bil sprejet med vladavino prejšnjega predsednika Vladimirja Putina. Ambicioznega načrta še zdaj niso uresničili in po mnenju Medvedjeva je treba to storiti najpozneje do leta 2010. »Prost dostop do informacij je ključen preizkus demokratičnega napredka. Informacijske tehnologije neposredno vplivajo na politični sistem, na dostop do političnih institucij in tako na razvoj demokracije,« je poudaril Medvedjev in dodal, da bi bila »rešitev tega problema koristna tudi za boj proti korupciji«.

Medvedjev ima računalniško nepismenost birokratov in navadnih državljanov za največjo coklo informacijskega razvoja. Razširjenost interneta oziroma runeta je v Rusiji med najnižjimi v Evropi. Po podatkih podjetja za internetne raziskave comScore je bilo lani na medmrežju le 12 odstotkov Rusov starejših od 15 let. Raziskava je na drugi strani pokazala, da je ruska internetna skupnost med najhitreje rastočimi v Evropi.

Rusija je v zadnjih letih vložila na milijarde ameriških dolarjev v opremo šol, bolnišnic, uradov in knjižnic z moderno računalniško opremo. Računalniki večinoma samevajo, saj jih večina tam zaposlenih ne zna uporabljati. Zapletena ruska birokracija, ki je jedro korupcije, se tako še zdaj zanaša predvsem na svinčnike in papir. Ker vlada ni poskrbela za izobraževanje na tem področju, je bila deležna ostrih kritik iz ust novega predsednika. Še posebno zato, ker podobne programe v kar 30 ruskih mestih izvaja ameriški State Department. »S tem ni nič narobe, vendar to ni delo za ZDA. Nismo nikakršna bananska republika, ki ji uživanje civilizacijskih dosežkov omogočajo drugi. Za to imamo svoja sredstva,« je bil odločen Medvedjev.

Lekcijo je namenil tudi varnostno-obveščevalnim službam. Opozoril jih je, da bi moralo postati zagotavljanje varnosti v medmrežju njihova prednostna naloga. »Vsakemu uporabniku brez izjeme bi morali omogočiti varno delo. Državne, komercialne in zasebne skrivnosti bi morali varovati. Na tem področju je treba okrepiti prizadevanja,« je dejal Medvedjev.

Kakšen pomen pripisuje internetu, je dokazal že na nedavnem mednarodnem kongresu ruskega tiska, kjer je pozval širšo rusko računalniško skupnost, naj zasnuje internetno domeno v cirilici. Rusija ima trenutno v lasti dve domeni (.ru in .su), že v kratkem pa naj bi se jima pridružila še domena .rf (Ruska federacija), ki bo zapisana v cirilici. V nasprotju s Kitajsko internet v Rusiji ni podvržen cenzuri, zato je veliko spletnih časopisov precej kritičnih do oblasti, ki so zaradi žaljivih ali ekstremističnih stališč doslej sodno preganjale le peščico blogerjev. V zadnjih mesecih Putinove vladavine so sicer začeli pripravljati nov zakon, po katerem bi se morali spletni ponudniki registrirati pri vladi. Zdaj ruska internetna skupnost upa, da bo Medvedjev sprejetje takšnega zakona preprečil.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber