Moskva – Državljanska vojna v Siriji je že dolgo magnet za tuje bojevnike, ki vstopajo na tamkajšnja bojišča v vrstah obeh vojskujočih se strani. Medtem ko so na strani režima predsednika Bašarja al Asada najbolj izpostavljeni pripadniki libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, se opoziciji pridružujejo pretežno sunitski somišljeniki iz bližnje in daljne okolice.
Moskva – V ZDA se bo v začetku julija začelo zaslišanje Džoharja Carnajeva, preživelega osumljenca za teroristični napad v Bostonu, v katerem so bili ubiti trije ljudje, okoli 200 je bilo ranjenih. Med nedavnim obiskom v Čečeniji, kamor segajo korenine bratov Carnajev, nismo srečali niti enega človeka, ki bi verjel v njegovo krivdo.
Celo moreče vojne zgodbe z njenega jezika polzijo kot mehka poezija, zato bi jo lahko poslušala ure in ure. Njena knjižnica v središču Groznega je nemara prav zato že skoraj trinajst let središče pestrega družabnega življenja. »V službo sem se vrnila kot prva v mestu, že februarja 2000. Hodila sem po ulicah, na katerih ni bilo ljudi. Ko sem odprla knjižnico, so vsi mislili, da sem znorela,« se Sacita Izrailova, 46-letna direktorica mestne knjižnice, spominja druge čečenske vojne. »Vsi so hodili k meni. Drug drugemu so izpovedovali ljubezen, si prinašali darila,« se spominja intimnih začetkov.
Grozni – Zubeidat Carnajeva, mati domnevnih teroristov iz Bostona, je na fotografijah iz leta 1980 videti povsem običajna ženska. Lase ima urejene v moderno pričesko, nosi modna oblačila. Ko je po terorističnem napadu zagovarjala sinova, je nosila dolg kaftan in črno-bel hidžab.
Moskva – »Občutek imam, da se je zgodil čudež, kakršni pri nas niso ravno pogosti. Prepričan sem bil, da gre za politični proces in da sem že vnaprej obsojen na poraz,« je predsednik upravnega odbora ruske človekoljubne organizacije Memorial Oleg Orlov pozdravil oprostilno sodbo v kazenskem postopku zaradi obrekovanja, ki ga je proti njemu sprožil čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Podlaga zanj so bile obtožbe Orlova, da je odgovoren za smrt njihove sodelavke Natalije Estemirove, ki so jo v Čečeniji ugrabili in ubili pred dvema letoma.
Moskva – V predmestju Moskve so pokopali nekdanjega polkovnika ruske vojske Jurija Budanova, ki je bil simbol zločinov ruske vojske v Čečeniji in je konec tedna postal žrtev umora po naročilu. Med drugo čečensko vojno je poveljeval 160. gardijskemu tankovskemu polku, za kar je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, ki so mu jo pozneje odvzeli skupaj z nazivom. Zaradi ugrabitve in umora 18-letne Čečenke Elze Kungajeve so ga leta 2003 obsodili na desetletno zaporno kazen. Postal je prvi in doslej edini obsojeni ruski vojni zločinec, kar je pred desetimi leti močno polariziralo rusko družbo, podoben učinek pa utegne imeti tudi njegov umor. Zgodil se je le dva dni pred dnevom Rusije, praznikom ruskega domoljubja, zato je še bolj verjetno, da je šlo za provokacijo z namenom podžgati medetnično napetost. Na praznični dan je peščica ruskih nacionalistov že pripravila shod v njegovo podporo. »Ubili so heroja, kar je treba maščevati,« je bilo mogoče prebrati na njihovih transparentih.
Moskva – Na nogometnem stadionu v čečenski prestolnici Grozni, na katerem je bil med bombno eksplozijo leta 2004 ubit nekdanji čečenski predsednik Ahmad Kadirov, je bila v torek zvečer nogometna tekma desetletja. Na njej so se pomerili brazilski nogometni zvezdniki, ki so leta 1994 Braziliji prinesli naslov svetovnega nogometnega prvaka, med njimi Romario, Dunga, Cafu in Bebeto, ter ekipa Čečenije pod vodstvom proruskega čečenskega predsednika Ramzana Kadirova. Čeprav so jim pomagali veterani svetovnega nogometa, kot so Oliver Kahn, Lothar Matthaeus ter Ruud Gullit, ki je letos prevzel vodenje ruskega prvoligaša Terek iz Groznega, so morali premoč priznati brazilskim zlatim dečkom. Zmagali so z rezultatom 6 proti 4.
Moskva – V Čečeniji, pretežno muslimanski ruski republiki na Severnem Kavkazu, kjer je Rusija s tamkajšnjimi separatisti v zadnjem desetletju bila kar dve krvavi vojni, doživljajo islamski preporod v pravem pomenu besede. V prestolnici Grozni, ki je med vojnama postala mesto ruševin, je poleg novih stanovanjskih naselij zrasla največja mošeja v Evropi, zdaj pa so tam za javne uslužbence sprejeli še muslimanski oblačilni kod. Borci za človekove pravice vztrajajo, da gre za kršenje ruske ustave, po kateri je Rusija sekularna država.
»Naš narod se bojuje za svobodo. Siti smo, da nas nenenehno tlačijo. Naveličali smo se poslušati fraze o človeku kavkaške nacionalnosti. Včasih moram dokazovati, da sem miroljuben človek. Ruskega Vanjo moj čečenski obraz navdaja s strahom in moram mu dokazovati, da ne bom razstrelil njegovega doma ali posilil njegove hčere. Številni mi v obraz izrekajo žalitve na račun moje nacionalnosti,« je odnos povprečnega Rusa do prišlekov s Severnega Kavkaza strnil 42-letni čečenski poslovnež Ibragim. Ruslan Kurbanov iz moskovskega Islamskega kulturnega centra je prepričan, da se bo odnos do prišlekov s Severnega Kavkaza po zadnjem terorističnem napadu le še zaostril: »Vrzel, strah in sovraštvo se bodo še povečali. Protimuslimansko razpoloženje med Rusi je zelo veliko in opaziti ga je mogoče že na ulici, kjer te ljudje gledajo s čudnimi izrazi na obrazih.«
Moskva – Po poročanju moskovske redakcije BBC, ki se sklicuje na separatistično in v Rusiji prepovedano spletno stran severnokavkaških upornikov Kavkaz.center, je Doku Umarov odstopil s položaja samooklicanega emirja Kavkaškega emirata, islamističnega gibanja, ki si prizadeva za nadzor nad pretežno muslimanskimi ruskimi republikami na Severnem Kavkazu – Čečenijo, Ingušetijo in Dagestanom. Eden najbolj iskanih ljudi z ruskega seznama teroristov je umik napovedal na videoposnetku, ki je bil v nedeljo umaknjen z medmrežja.
