»Naš narod se bojuje za svobodo. Siti smo, da nas nenenehno tlačijo. Naveličali smo se poslušati fraze o človeku kavkaške nacionalnosti. Včasih moram dokazovati, da sem miroljuben človek. Ruskega Vanjo moj čečenski obraz navdaja s strahom in moram mu dokazovati, da ne bom razstrelil njegovega doma ali posilil njegove hčere. Številni mi v obraz izrekajo žalitve na račun moje nacionalnosti,« je odnos povprečnega Rusa do prišlekov s Severnega Kavkaza strnil 42-letni čečenski poslovnež Ibragim. Ruslan Kurbanov iz moskovskega Islamskega kulturnega centra je prepričan, da se bo odnos do prišlekov s Severnega Kavkaza po zadnjem terorističnem napadu le še zaostril: »Vrzel, strah in sovraštvo se bodo še povečali. Protimuslimansko razpoloženje med Rusi je zelo veliko in opaziti ga je mogoče že na ulici, kjer te ljudje gledajo s čudnimi izrazi na obrazih.«
Musliman je vsak sedmi od skoraj 142 milijonov prebivalcev Ruske federacije, večina pa jih prihaja prav s Severnega Kavkaza. Ker tam vladajo revščina, velika brezposelnost in splošni kaos, se jih je veliko s trebuhom za kruhom odpravilo v osrednjo Rusijo. Tako imenovani »čurki«, kot žaljivo imenujejo slabo plačano delovno silo z juga Rusije, so le redko sprejeti kot enakopravni državljani.
»Skoraj vsi so banditi, teroristi, posiljevalci, tatovi, vahabiti, sadisti, mafijci, huligani, grobijani, z eno besedo luciferji,« je eno od številnih negativnih mnenj, ki so v zadnjih dneh preplavili ruske spletne strani. Ena od njih je v celoti posvečena vprašanju o tem, kaj o Čečencih menijo Rusi. »Majhen, a zloben narod. Delati ne znajo in ne marajo, zato nastavljajo bombe in goljufajo. Od rojstva jih učijo, kako postati terorist. Njihova vera je neumna,« si je dal duška upokojenec Aleksej.
Vsi vendarle niso popolnoma zaslepljeni s sovraštvom in med njimi je tudi 25-letna študentka Katja Kornjejev: »Tudi oni so ljudje! Ne gre kriviti kar vseh povprek. Krivi so ruski kozli, ki jim niso dovolili, da bi se odcepili.« Takšni kot ona so čedalje bolj v manjšini. »Ksenofobija je resen problem sodobne Rusije. Obraz kavkaške nacionalnosti se trenutno na žalost enači z obrazom bandita, terorista. Omenjene stereotipe utrjujejo celo nekateri televizijski programi na naših vodilnih televizijskih postajah. Eden takšnih je humoristična nanizanka Naša Rusija na televizijski postaji TNT, v kateri se norčujejo iz severnokavkaških televizijskih postaj in tamkajšnje prebivalce prikazujejo kot popolnoma neizobražene divjake,« je na naše vprašanje, kakšno je prevladujoče mnenje, odgovoril Grigorij Švedov, glavni urednik spletnega portala Kavkaški vozel, ki secira rusko politiko na Severnem Kavkazu ter se poglablja v tamkajšnjo politično in družbeno realnost.
Nezaupanje med Rusi in severnokavkaškimi narodi ima svoje korenine v ruski kolonizaciji Severnega Kavkaza v 19. stoletju, Stalinovih deportacijah med drugo svetovno vojno, za kar je bila pretveza domnevno sodelovanje malih narodov z nacisti, obeh čečenskih vojnah ter več terorističnih napadov na ozemlju osrednje Rusije, za katere so odgovornost prevzeli islamski skrajneži iz ruskih republik na Severnem Kavkazu. Zadnji teroristični napad na moskovskem letališču Domodedovo je le še prilil olja na ogenj mednacionalnega sovraštva, ki je v zadnjih mesecih dosegel kritično točko. Po smrti ruskega nogometnega navijača, ki je bil ubit med pretepom s prišlekom iz Čečenije, so ruski ultranacinalisti v Moskvi organizirali prave pogrome, na katere so se imigranti odzvali s pozivi k maščevanju. »Ker še nihče ni prevzel odgovornosti za napad na letališču Domodedovo, so razmere za zdaj mirne. Če nacionalisti v prvih dneh po napadu ne organizirajo ničesar, potem se zadeva poleže. Najnevarnejši so prvi trije dnevi, ko so ljudje najbolj razburjeni,« je Galina Koževnikova iz moskovske ustanove Sova, ki spremlja pojave ksenofobije, prepričana, da je kljub vsemu še vedno mogoče mirno sobivanje.