Moskva – V ruskem glavnem mestu se je odvrtel drugi in zadnji polfinalni izbor za 54. popevko Evrovizije, na katerem se je predstavilo 19 držav. Med njimi je bil tudi godalni kvartet Quartissimo in Martina Majerle, ki so s pesmijo Love Symphony predstavljali Slovenijo. Na razkošni in ultrasodobni oder moskovske Olimpijske arene so stopili zadnjič, saj se jim ni uspelo uvrstiti v finale.
Od naše dopisnice
Drugi polfinalni izbor je bil v celoti rusko obarvan. Orkester je poskrbel za ruski pridih starih evrovizijskih popevk, v tradicionalna oblačila odeti plesalci in plesalke so se prepustili ruskim plesom, na odru pa ni manjkalo niti medvedov in matrjošk, lesenih lutk, ki jih pri nas poznamo pod napačnim imenom babuške. Organizatorji so se osredotočili na stereotipe, ker želijo s pomočjo Evrovizije razbiti klišejske predstave Evropejcev o Rusiji in Rusih.
»Mislili smo, da je Rusija Evropa, a smo se zmotili. Evropejci so precej bolj odprti in pripravljeni pomagati,« je dejal član slovenske zasedbe Matjaž Bogataj. Moskovčani so po njegovem precej hladni in neprijazni, pritrdili pa so mu še drugi glasbeniki in člani slovenske delegacije, ki jih je neprijetno presenetilo predvsem to, da se na ulicah nihče ne smeje, da je na njih veliko policistov in da nihče ne govori angleško. »Sama prireditev, oder, zvok in slika so v redu. Težave imamo z vozniki, avtobusom. Varnostniki so celo v hotelu, kar se ni zgodilo nikoli doslej,« je Martina Majerle primerjala svoje štiri evrovizijske izkušnje, medtem ko smo se na evrovizijskem avtobusu sredi najhujšega prometnega zastoja po polžje pomikali proti prizorišču.
V sredo zvečer je naše predstavnike čakala še zadnja vaja pred odločilnim nastopom. Na prejšnji ni vse teklo gladko, zaradi nepravilno pripravljene scene je prav pred njihovim nastopom prišlo do daljše prekinitve. »Kljub zastoju je Slovenija svoj nastop opravila zelo dobro,« so menili na uradni spletni strani Evrovizije. Nič drugače ni bilo, ko je šlo zares. Peterica je bila pred odločilnim nastopom samozavestna, a hkrati realistična. »Zavedamo se, da ne zmaga vedno najkakovostnejša skladba. To ni samo glasbeno tekmovanje, temveč bolj tekmovalni šov, zraven pa je tudi veliko politike,« je razmišljal Bogataj.
»Zelo rada bi, da bi ljudje pozabili na politične peripetije in prisluhnili samo glasbi,« je dodala Martina Majerle, hrvaška pevka, ki že drugič nastopa za Slovenijo. »Nekateri moji prijatelji s Hrvaškega so mi rekli, da jim je slovenska pesem celo bolj všeč kot hrvaška, zato bodo morda glasovali za Slovenijo. Bomo videli. Žal mi je, da so odnosi med državama v zadnjem času postali tako spolitizirani, saj smo si sicer vsako leto dajali glasove. Ne vem, kaj naj pričakujem letos,« je bila skeptična. »Lepo bi bilo, če bi se politiki vsaj enkrat zgledovali po glasbenikih in sodelovali,« jo je dopolnil Luka Dukarić, ki v zasedbi igra violo. Prav povezovanje evropske celine, ki se je takrat šele dobro dvignila iz pepela druge svetovne vojne, je v petdesetih letih prejšnjega stoletja spodbudilo organizacijo prireditve za popevko Evrovizije. Dogodek pa se je v zadnjih letih, žal, izrodil v parado kiča in povečini cenene glasbe.