Moskva – V ZDA se bo v začetku julija začelo zaslišanje Džoharja Carnajeva, preživelega osumljenca za teroristični napad v Bostonu, v katerem so bili ubiti trije ljudje, okoli 200 je bilo ranjenih. Med nedavnim obiskom v Čečeniji, kamor segajo korenine bratov Carnajev, nismo srečali niti enega človeka, ki bi verjel v njegovo krivdo.
O razvpitih bratih govori čečenska oblast, z njuno zgodbo se ukvarjajo tudi prodajalke na mestnem bazarju. »Ali mislite, da živimo na Luni? Zakaj vsi mislite, da smo Čečeni popolni idioti!« se je razburila prodajalka majic s čečenskimi motivi, ko sem ji zastavila vprašanje, kako je sploh izvedela za brata Carnajev.
»Če si ne bi mislili, da smo zaostali, mi ne bi zastavili takšnega vprašanja. Ves svet govori o tem, mi pa naj ne bi vedeli ničesar. Lahko vam povem, da je vsem jasno, da Američani ne govorijo resnice,« se je Romisa hudovala na živahni mestni tržnici. V bližnji mošeji so se muslimanski verniki z umivanjem nog pripravljali na dopoldanski namas.
»To je Džohar Carnajev, devetnajstletni osumljenec za teroristični napad v Bostonu. Vsem je jasno, da za takšne obtožbe ni podlage, saj nimajo dokazov. Potrebuje pravno pomoč, zato vas njegovi starši prosijo, da darujete sredstva za sina, ki ga ne smejo izgubiti, saj so nepravično in kruto izgubili že starejšega sina. V imenu Vsemogočnega ne smete ostati ravnodušni,« je pisalo na plakatih v čečenski prestolnici Grozni, zraven je bila navedena številka ruskega internetnega plačilnega sistema Qiwi Wallet in naslov družine Carnajev na ruskem družbenem omrežju VKontakte. Čečenska varnostna služba je nemudoma odstranila plakate in sprožila preiskavo.
Podpora Džoharju ni omejena samo na Čečenijo. Podobne akcije so potekale tudi v Kazahstanu in Kirgiziji, kjer se je rodil, peticija s pozivi k njegovi izpustitvi se je pojavila tudi na spletni strani Bele hiše, vendar njeni pobudniki v tridesetih dneh niso zbrali 100.000 podpisov, kolikor bi jih potrebovali, da bi se nanjo odzval ameriški predsednik Barack Obama. Pozivi »Free Jahar« so preplavili tudi družbena omrežja, na katerih njegove oboževalke ugotavljajo, »da je preveč čeden, da bi bil kriv«.
V ameriških medijih so privlačnosti »kriminalcev« nadeli ime sindrom Bonnie in Clyda, po legendarnem ameriškem roparskem paru iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Po besedah ameriške forenzične psihologinje Catherine Ramslan gre pri Džoharjevih oboževalkah za željo, da bi prijaznega mladega fanta spravile na prava pota in ga prevzgojile. »Med njegovimi oboževalkami so matere majhnih otrok, babice in celo tako racionalni ljudje, kot je strokovnjakinja za teroristične skupine,« je ugotovila ameriška novinarka Hanna Rosin. Nič čudnega torej, da so pristojni sprejeli odločitev, da njegov odvetnik varovanca v zaporu ne sme fotografirati.
»V tem ni logike«
V Čečenijo so včeraj pripotovali posmrtni ostanki Ibragima Todaševa, ki ga je pripadnik ameriškega preiskovalnega urada FBI ubil med zaslišanjem o povezavah z ubitim Tamerlanom Carnajevom. Po prvotni verziji je šlo za samoobrambo, saj naj bi Todašev zasliševalca napadel z nožem, vendar so kmalu zatem umaknili omenjeno verzijo dogodkov. »Ibragim je živel nedaleč od nas. Ubili so ga, čeprav je bil proti obsežni skupini zasliševalcev. V tem ni logike. Ne morem verjeti, da Američani tako ravnajo s človekom, ki ni bil obtožen ničesar,« se je v Groznem razburjala knjižničarka Sacita Izrailova.
Da je smrt Todaševa lahko tudi posledica pretirane uporabe sile s strani varnostnih služb, je izjavil profesor prava Sahar Aziz v intervjuju za rusko televizijsko postajo RT. »Nihče ni rekel, da je iz žepa potegnil pištolo in celo glede noža so si premislili. Zdaj pravijo, da ne vedo, kaj točno se je zgodilo. Edini vir informacij je FBI, ki pa nima interesa razkriti preveč informacij, saj so o okoliščinah smrti sprožili preiskavo. Slednja utegne pokazati, da je šlo za pretirano uporabo sile in kršenje zasliševančevih ustavnih pravic.«
Na zaslišanju, ki je ob polnoči potekalo kar na domu Todaševa v Oregonu na Floridi, ne pa na policijski postaji, kar je v primeru zaslišanj glede terorizma sila nenavadno, ni bil navzoč odvetnik, saj je Todašev privolil v sodelovanje s FBI, čeprav bi lahko zaslišanje brez navzočnosti odvetnika tudi odklonil. So ga sploh seznanili s pravico do odvetnika? Ob prijetju so jo namreč odrekli tudi Džoharju, saj ameriško pravo določa, da lahko policija v primerih, ko je ogrožena javna varnost, osumljenca zasliši tudi brez tega.