Moskva – »Občutek imam, da se je zgodil čudež, kakršni pri nas niso ravno pogosti. Prepričan sem bil, da gre za politični proces in da sem že vnaprej obsojen na poraz,« je predsednik upravnega odbora ruske človekoljubne organizacije Memorial Oleg Orlov pozdravil oprostilno sodbo v kazenskem postopku zaradi obrekovanja, ki ga je proti njemu sprožil čečenski predsednik Ramzan Kadirov. Podlaga zanj so bile obtožbe Orlova, da je odgovoren za smrt njihove sodelavke Natalije Estemirove, ki so jo v Čečeniji ugrabili in ubili pred dvema letoma.
Od naše dopisnice
»Število umorov, ugrabitev in posilstev, ki jih je ruska vojska zagrešila v obeh čečenskih vojnah, se je zmanjšalo,« nas je Estemirova med obiskom v Čečeniji leta 2008 seznanila z drobnim napredkom v čečenskem vsakdanjiku. Čez leto dni so jo ugrabili v pisarni Memoriala v čečenskem glavnem mestu Grozni, njeno truplo pa so našli v sosednji Ingušetiji. Večkrat nagrajena borka za človekove pravice je umrla za posledicami strelov v glavo in prsi. Takrat je Orlov vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati, povedal, da je Kadirov absolutni vladar Čečenije in kot tak odgovoren za vse, kar se tam dogaja, tudi za smrt Natalije Estemirove. Omenjena izjava mu je prinesla kar dva sodna postopka: civilnega in kazenskega.
Prvi se je končal z njegovim porazom, in zaradi škode, ki jo je z izjavami povzročil časti in dobremu imenu Kadirova, je moral plačati denarno kazen v vrednosti 480 evrov, 1200 evrov kazni pa so prisodili tudi Memorialu. Pred letom dni je Kadirov proti Orlovu sprožil še kazenski postopek, v katerem je njegov odvetnik zahteval triletno zaporno kazen ter denarno kazen v znesku 3700 evrov. Tokrat je poraz doživel tožitelj.
Sodnica Karina Morozova je odločitev utemeljila z besedami, da pri izjavah Orlova glede smrti Estemirove ni šlo za obrekovanje, ampak za oceno, in da ni govoril o osebni vpletenosti, ampak objektivni odgovornosti. Dodala je, »da Kadirovu na sodišču ni uspelo dokazati neposrednega namena širjenja napačnih informacij«. V sodni dvorani, v kateri so sedeli številni predstavniki ruskih in mednarodnih človekoljubnih organizacij, je završalo. »Presrečni smo. Odločitev zbuja nekaj upanja za rusko pravosodje. V postopku proti Orlovu je šlo za preusmerjanje pozornosti od iskanja morilcev Estemirove. Obrekovanje ne bi smelo biti opredeljeno kot kaznivo dejanje. Dekriminalizacija obrekovanja bi veliko pomenila za zaščito svobode govora. Upam, da se kmalu nobenemu ruskemu borcu za človekove pravice ali novinarju zaradi izražanja mnenja ne bo treba zagovarjati na sodišču,« je odločitev pospremila Tanja Loškina iz človekoljubne organizacije Human Rights Watch.
Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je 7. junija že sprejel dopolnilo k ruskemu kazenskemu zakoniku, po katerem obrekovanje ne bo več kaznivo dejanje, za katero je zagrožena do triletna zaporna kazen, ampak samo še upravni prekršek. Spremembe mora zdaj potrditi še duma.
Polona Frelih