Grozni – Zubeidat Carnajeva, mati domnevnih teroristov iz Bostona, je na fotografijah iz leta 1980 videti povsem običajna ženska. Lase ima urejene v moderno pričesko, nosi modna oblačila. Ko je po terorističnem napadu zagovarjala sinova, je nosila dolg kaftan in črno-bel hidžab.
Polona Frelih, dopisnica
Po razpadu Sovjetske zveze se je na Severnem Kavkazu zgodil islamski preporod, ki se kaže tudi na zunanjem videzu žensk. V čečenskih organizacijah za zaščito žensk nas prepričujejo, da se je večina mladih Čečenk prostovoljno zavila v hidžab. Hkrati priznavajo, da je čečenski predsednik Ramzan Kadirov vodil kampanjo, po kateri morajo biti ženske v državnih službah oblečene v skladu z islamskimi pravili, njegova nravstvena policija pa se je na ulicah spravljala nad »nespodobno oblečena« dekleta s paintball puškami in jih obkladala z žaljivkami.
Po zaslugi »čečenskega modnega diktatorja« na ulicah zdaj prevladujejo ženske v hidžabih ali vsaj naglavnih rutah ter dolgih oblekah, videti pa je mogoče tudi nekaj izzivalnih posameznic. »Čečenke so ženske s karakterjem, ki se vedno uprejo stvarem, ki jih nočejo,« je bila sprva previdna uslužbenka ženske organizacije, ki je prosila za anonimnost, saj »smo jih že dobili po glavi, ker nas je citirala ameriška novinarka«.
Starodavna tradicija kraje nevest je sicer redka, vendar še ne povsem izkoreninjena. »Ukvarjamo se s primerom 14-letnega dekleta, ki je začelo hoditi na zmenke s fantom. Ker so njeni starši nasprotovali zvezi, jo je ukradel, zato so se odpravili k njegovi družini in jih prepričevali, da je še otrok, zato z njo kot nevesto ne bodo zadovoljni. Zgodilo se je, česar so se najbolj bali. Ker ni znala kuhati, šivati in pospravljati, so jo začeli pretepati. Zdaj je na robu živčnega zloma,« je razkrila enega od aktualnih primerov. Vmešala se je tudi komisija muftijata za reševanje družinskih konfliktov, ki praviloma vedno nasprotuje ločitvi. Če do nje pride, otroci vedno ostanejo pri možu in njegovi družini.
Čečenski predsednik Ramzan Kadirov je prižgal zeleno luč tudi zločinom iz časti in mnogoženstvu, zaradi česar so čečenske ženske čedalje bolj ranljive. »Verjetno veste, da islam dovoljuje štiri žene – seveda če lahko moški skrbi zanje. Težave nastanejo zaradi čečenske mentalitete. Naši moški izrabljajo nove pravice za lastne interese. Poročijo se z mlado žensko, starejšo pa zavržejo. Ostane brez doma in sredstev za preživetje. Če je noče sprejeti njena prva družina, lahko postane celo brezdomka,« je pojasnila psihologinja Hadiža. Za drugo ženo se možje pogosto odločajo, če jim prva ne more roditi otrok ali če rojeva samo punčke, ki so precej manj »vredne« od fantkov, kar je dokazal nedavni škandal s prodajo otrok v Čečeniji in Dagestanu, ko je bilo treba za otroka moškega spola odšteti 250.000 rubljev (6000 evrov), za deklico pa samo 150.000 rubljev.
Zločini iz časti prizadenejo ženske z omadeževanim ugledom, ki je v večini primerov posledica moških izmišljotin. »V zadnjem času se soočamo z incidenti, ko mlada dekleta nekam zvabijo pod pretvezo, jih fotografirajo v kočljivih situacijah in nato izsiljujejo,« je Laura iz organizacije Dostojanstvo žensk izpostavila še eno sporno prakso. »Naša družba je tako konservativna, da lahko dekle zaradi takšnih fotografij tudi ubijejo. Umor iz časti, ki ga izvede brat ali oče dekleta, je tragedija za vso družino. Tudi za naslednjo generacijo, saj bodo o tem govorili zelo dolgo. To je nepopisna sramota za vso družino. Zaradi tega veliko žensk naredi samomor.«
Tudi šahidke so predvsem žrtve
V zadnjem času so v Čečeniji zaznali ogromno primerov izginotja mladih deklet. Za večino se je izgubila vsaka sled. Preiskovalni organi domnevajo, da so jih ugrabili, da bi iz njih naredili samomorilske napadalke, ki so v Rusiji znane kot črne vdove oziroma šahidke (mučenice). Po oceni strokovnjakov naj bi zagrešile kar 40 odstotkov terorističnih napadov v Rusiji. Prva čečenska samomorilska napadalka je bila 22-letna Kava Barajeva, ki je leta 2000 zapeljala tovornjak, poln razstreliva, v rusko vojaško oporišče in ubila tri vojake, med katerimi ni bilo poveljnika, ki je ubil njenega moža. Sledile so ji številne Čečenke in Dagestanke. Leta 2004 sta samomorilski napadalki strmoglavili letali in ubili 89 ljudi, šest let pozneje sta se mladi Dagestanki razstrelili na moskovskem metroju in ubili 40 ljudi. Ženskega spola je bila tudi polovica ugrabiteljev, ki so leta 2002 zasedli moskovsko gledališče Dubrovka.
»Tudi šahidke so predvsem žrtve. V središču Groznega se je zadnji teroristični napad zgodil leta 2009. Samomorilska napadalka se je na Prospektu Putina odpravila proti skupini varnostnikov. Očividci so povedali, da je bila videti povsem drogirana. Ni se razstrelila sama, ampak so to na daljavo naredili drugi. Videla sem to punco. Bila je zelo mlada. Po mojem ni imela več kot štirinajst let,« je pretresljiv prizor opisala Hadiža.
»V večini radikalnih muslimanskih družb, denimo v Indoneziji, ženske niso osebno vpletene v oborožen boj, ampak za to vlogo vzgajajo sinove. V Čečeniji in Dagestanu je drugače, kar je velik paradoks, saj gre za absolutno patriarhalno družbo. Tako zelo, da so samomorilske napadalke v gledališču Dubrovka okoli pasu nosile eksploziv, detonatorji pa so bili v rokah moških,« je zapisala Mia Bloom, avtorica knjige Bombshell [bomba, v prenesenem pomenu tudi seksualni simbol], ki govori o samomorilskih napadalkah.
»Naša družba je absolutno patriarhalna in naših moških nikoli ne kaznujejo zaradi nasilja nad ženskami. Čeprav je ženska žrtev, bodo pri nas vedno sklenili, da si je sama kriva. Primeri nasilja, s katerimi smo seznanjeni, so zato verjetno samo vrh ledene gore,« je Laura sklenila zgodbo o čečenskih ženskah, ki so plačale najvišji davek že med čečenskima vojnama. »Kadirov uživa podporo moške populacije po zaslugi nogometa, naglavnih rut in poligamije. Vzpostavitev nadzora nad ženskami je najlažji način za krepitev moške samozavesti, ki je zaradi vojn na ničli. Naši moški imajo zelo kratek spomin. Med vojno so izključno ženske skrbele za družino. Velikokrat sem videla, kako so se ženske s svojim telesom postavile pred vojake in tako zaščitile može, brate in sinove,« je zgodovinarka Amina postavila na piedestal čečenske ženske.