Nekaj ni prav. Čutim. Z Levanom je nekaj narobe. Vsi drugi prijatelji so se oglasili, on se ni. Nekoč mi je rekel, da bi se tako bal, če bi moral v vojno. Zakaj nisem šel z njim,« je občutek krivde vso noč in ves dan kljuval 27-letnega Gruzinca. Novic o pogrešanem prijatelju še zdaj ni, Miša pa še kar muči občutek krivde. Najprej je v Tbilisiju daroval kri, ki je zaradi številnih žrtev ruskega bombardiranja in spopadov z rusko vojsko v gruzinskih bolnišnicah močno primanjkuje, nato pa se je odločil, da se bo tudi sam prijavil med prostovoljce.

S prijatelji, ki so tako kot on ostali v Tbilisiju, si je Miša po telefonu ves dan izmenjeval informacije. Eni so spremljali ruske, drugi gruzinske medije. Poročila so si namreč popolnoma nasprotovala. Popoldne ruski programi v Gruziji niso bili več dostopni, kmalu zatem so potihnili tudi vsi telefoni.

Ko so ruski mediji poročali, da je Rusija zavzela Chinvali, je gruzinska stran zatrjevala, da je ta še naprej v njenih rokah. Pozno zvečer je gruzinska televizija priznala, da se gruzinska vojska dejansko umika iz popolnoma porušene prestolnice separatistične pokrajine, ki so jo menda preplavile ruske specialne enote.

Osetinski civilisti, ki so v navzkrižnem ognju brez hrane in vode ujeti od petka ponoči, so prišli iz kleti. Med njimi je bila tudi tiskovna predstavnica separatističnih oblasti Irina Gaglojeva. Zatrdila je, da je bilo v spopadih ubitih najmanj dva tisoč civilistov, kar je gruzinska stran že označila za pretiravanje. Po njenem je žrtev največ sto.

Ruska letala so vse dopoldne silovito bombardirala gruzinsko pristanišče Poti ob Črnem morju, kjer je življenje izgubilo osem civilistov, mesto Senaki, kjer je bil tarča napada tudi center za begunce, ki so se tja zatekli iz Abhazije, vojaško bazo Vazijani ter letališči Marneuli in Bolnisi. Najhuje so ruska letala udarila po Goriju, rojstnem kraju sovjetskega diktatorja Josipa Visarionoviča Stalina. Na posnetkih, ki so jih iz tega mesta pošiljali ves dan, je videti stanovanjske bloke v plamenih, ruševine šole in ljudi, ki v strahu pred napadi bežijo z domov. Po poročanju gruzinskih medijev je bilo v mestu ubitih 20 civilistov, kar je pozneje potrdil tudi poročevalec AP. Po njegovih besedah je med ruševinami videl več trupel, med katerimi so bili tudi ženske, otroci in starejši ljudje. Gruzinsko ministrstvo za obrambo poroča, da jim je uspelo med letalskimi napadi sestreliti deset ruskih letal, medtem ko je Rusija pripravljena priznati izgubo le dveh.

Konflikt je že dosegel tudi mejo z drugo gruzinsko separatistično pokrajino Abhazijo. Ruska letala so namreč popoldne silovito bombardirala položaje gruzinske vojske v Kadorski dolini, zatem pa je abhazijska vojska gruzinske položaje začela obstreljevati tudi s težkim orožjem. Po poročanju Gruzije je ruska vojska že aktivirala tudi Črnomorsko floto v oporišču Sevastopol na ukrajinskem polotoku Krim.

Malo pred eno popoldne po srednjeevropskem času je gruzinski parlament na izrednem zasedanju razglasil 15-dnevno vojno stanje. Kmalu zatem je gruzinski predsednik Mihail Sakašvili v televizijskem nagovoru Rusiji ponudil premirje. »Gruzija nas o ponudbi ni uradno obvestila, Chinvali pa že 40 minut silovito obstreljuje,« je ponudbo gladko zavrnil poveljnik ruskih mirovnikov Marat Kulahmetov. Gruzinska televizija je medtem sporočila, da je Chinvali še vedno v gruzinskih rokah. Sakašvili pa je že razglasil splošno mobilizacijo in napovedal, da bodo v vojno najverjetneje že jutri poslani tudi taki brez izkušenj.

K prekinitvi bombardiranja je Rusijo pozval ameriški predsednik George Bush, ki se je o razplamteli vojni po telefonu pogovarjal z gruzinskim predsednikom Mihailom Sakašvilijem in ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim. Ta je Gruzijo obtožil, da je z napadi na osetinske civiliste in ruske mirovnike povzročila človekoljubno krizo, zaradi katere je v rusko republiko Severno Osetijo menda pribežalo 30.000 ljudi. Sakašvili je ruske napade označil za kriminalno agresijo na suvereno državo, ki jo je primerjal s sovjetsko invazijo na Afganistan leta 1979. Gruzija je iz Iraka že odpoklicala dva tisoč svojih vojakov, za njihov prevoz v domovino pa bodo poskrbele Združene države Amerike.

Med prebivalci Tbilisija narašča gnev proti Rusiji, ki so ga izrazili tudi med sobotnimi demonstracijami pred ruskim veleposlaništvom mednarodni skupnosti, ki kaj več od ohlapnih deklaracij ni zmogla, vse več ljudi pa z neodobravanjem spremlja tudi Sakašvilijeve televizijske nagovore. Številni so na glas pripravljeni povedati, da bo zaradi nespametne odločitve enega človeka umrlo na stotine nedolžnih ljudi. Ne glede na to v Gruziji narašča število prostovoljcev, ki so pripravljeni braniti domovino. »Moj stric, ki je veteran vojne v Abhaziji, se je že prijavil in to bom storil tudi jaz,« je bil po vrnitvi s krvodajalske akcije odločen tudi Miša. Ker nima vojaških izkušenj, sinu edincu to k sreči ni uspelo.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber