Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
Od naše dopisnice
Med dvostranskim srečanjem z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem je opozoril tudi, da je Južno Osetijo pripravljeno braniti na stotine ruskih prostovoljcev in da sklenitev miru ne bo lahka. Sporočilo ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva, ki je zaradi tega že drugič v tem tednu prekinil dopust, je prišlo šele ure zatem. Med izrednim zasedanjem sveta za nacionalno varnost je izjavil, da agresorjev na sodržavljane kot predsednik ne more pustiti nekaznovanih.
Včeraj je iz Stavropola proti Južni Osetiji že krenilo več avtobusov kozakov, ki so separatistom v Abhaziji in Južni Osetiji na pomoč priskočili že med vojno leta 1991. »Ne morete si predstavljati, kaj so kozaki počeli v Abhaziji in Južni Osetiji. Preprosto likvidirali so cele vasi,« mi je ob meji z Južno Osetijo pripovedoval gruzinski vojni veteran Koba, ki se je v Abhaziji bojeval eno leto. Do zadnjega trenutka je bil prepričan, da večjega konflikta ne bo. Da gre zgolj za ustrahovanje, je trdil tudi, ko smo na cesti zagledali trikilometrsko kačo vojaških tovornjakov in tankov gruzinske vojske. Na žalost ni imel prav. Že čez nekaj ur se je v Gruziji začel odvijati najhujši konflikt po državljanski vojni leta 1993. »Pri nas je vedno tako. Vsak mesec vsaj dvakrat pride do medsebojnega obstreljevanja,« so mi pred tem zatrjevali tudi prebivalci vasi Ergneti, ki leži neposredno ob vstopu v separatistično pokrajino. Z zaskrbljenostjo so pogledovali proti Južni Osetiji, kjer se je medsebojno obstreljevanje iz ure v uro krepilo. Proti večeru je vse potihnilo, ob 22.00 po srednjeevropskem času pa je dogajanje ušlo izpod nadzora. Začela se je vojna v pravem pomenu besede.
Varnostni svet na izrednem zasedanju
»Čeprav zveni grozno, je bil že čas, da se zgodi kaj takega in da se ta problem reši enkrat za vselej,« je med pogovorom ušlo evropskemu diplomatu, ki ni hotel biti imenovan. Menil je tudi, da se je gruzinski napad zgodil v soglasju z Rusijo, ker da si sicer Gruzija tega koraka ne bi drznila narediti. Po njegovem prepričanju sta namreč Rusija in Gruzija že sklenili dogovor, da bo Južna Osetija ostala v sestavi Gruzije, Rusija pa bo v zameno dobila Abhazijo. Sodeč po zdajšnjem dogajanju v Južni Osetiji, kamor je vstopilo na tisoče ruskih vojakov, se je uštel.
Na zahtevo Rusije se je že včeraj dopoldne na izrednem zasedanju sestal varnostni svet Združenih narodov, vendar ni dosegel soglasja o ruskem predlogu skupne izjave. Z njo bi gruzinsko in južnoosetinsko stran pozval k prenehanju nasilja. Predlog sta zavrnili Velika Britanija in ZDA. Ta je pozneje samo od ruskih mirovnikov zahtevala, naj vzpostavijo mir. Nasprotno je Evropska unija k prekinitvi ognja pozvala tako Gruzijo kot separatistične oblasti. Rusija je nato na EU in ZDA naslovila prošnjo, naj objektivno ocenjujeta ravnanje Tbilisija, ki je s svojim ravnanjem menda dokazal, da Gruzija ni zrela država.
Pred tem je bilo iz Rusije mogoče slišati tudi stališča, da bi morali zato Gruziji za vse večne čase zapreti vrata v Nato. »Menim, da Gruzija res ni zrela za vstop v Nato. Predvsem zato, ker so mi gruzinske oblasti na vprašanje, zakaj si želijo vstopiti v zvezo, odgovorili, da zato, ‘ker bo potem Nato rešil probleme v Južni Osetiji in Abhaziji’,« se je proti gruzinskemu članstvu opredelil evropski diplomat. Rusija je Nato že obvestila o dogajanju v Južni Osetiji, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je Gruzijo obtožil, da je v Južni Osetiji izvedla etnično čiščenje nad Osetinci.
Čez prelaz Roki so proti ruski republiki Severni Osetiji ves dan bežali osetinski begunci, po tej poti pa je v Južno Osetijo vstopila ruska vojska. Tja že prihajajo tudi ruski prostovoljci.