Moskva – Sedmega avgusta 2008 je gruzijska vojska s topniškim obstreljevanjem pozno zvečer začela napad na separatistično pokrajino Južno Osetijo, na kar je Rusija odgovorila z napotitvijo vojaških enot v uporno enklavo. Pet let po petdnevni rusko-gruzijski vojni, v kateri so triumfirale ruske enote, sosedi še nista obnovili diplomatskih odnosov, ki sta jih pretrgali med vojno vihro.
V Chinvaliju, glavnem mestu gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije, so minuli konec tedna zaznamovali prvo obletnico lanske vojne z Gruzijo, med katero je mesto postalo (in ostalo vse do danes) kup ruševin. Razen nekaterih vladnih poslopij in železniške postaje, ki so jo obnovili, čeprav uporna enklava nima vzpostavljenega železniškega prometa, je pretežni del infrastrukture še vedno razdejan. Prebivalcem ne ostane drugega, kot da se v nekakšnem perverznem mazohizmu oklepajo spomina na razdejanje in smrt.
Chinvali – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v začetku tedna v dumo poslal predlog zakona, ki razširja razloge za napotitev ruske vojske zunaj ruskih meja. V skladu s predlogom, ki ga bodo v parlamentu nedvomno potrdil takoj po poletnem dopustu, lahko predsednik vojaško misijo na tuje napoti ob napadu na rusko vojsko ali drugo suvereno državo ter za potrebe varovanja ruskih državljanov ali spopada s pirati.
TBILISI, GORI, ERGNETI – Gruzija je ob 16. uri po srednjeevropskem času prekinila ogenj in ruskemu predstavniku v Tbilisiju predala sporočilo, da z območja konflikta umika svoje enote. Rusija je kmalu zatem potrdila, da je sporočilo res prejela, da pa po njenih navedbah gruzinske informacije ne držijo. Ruski tanki so še naprej hrumeli proti Goriju, ruska letala pa so zvečer še enkrat udarila po tovarni letal, ki je od gruzinske prestolnice oddaljena komaj nekaj kilometrov. Tbilisi je preplavilo hupanje avtomobilov, med prebivalci pa je znova zavladal strah, da bo Rusija zasedla vso Gruzijo. Pozno zvečer so agencije vendarle sporočile spodbudno novico, da je Rusija pripravljena na pogovore.
Ergneti, Tbilisi– Da bo Rusija posegla v vojno v Južni Osetiji, je bilo jasno že v petek zjutraj, ko se je oglasil predsednik ruske dume Boris Grizlov. Dejal je, da bo Rusija zaščitila tako svoje mirovnike kot ruske državljane v Južni Osetiji. Tam ima ruski potni list 98 odstotkov prebivalcev. Kmalu zatem se je s podobnim sporočilom v Pekingu oglasil še ruski premier Vladimir Putin. »Rusija bo odgovorila na gruzinsko agresijo,« je bil kratek in jedrnat.
