Dača je počitniška hiša na ruskem podeželju, ki obstaja v sto in eni različici in bodisi krasi ali kazi rusko pokrajino od Smolenska do Vladivostoka. S tem imenom se kitijo neugledne kolibe iz lesa in celo skupaj zbitega odpadnega materiala, pa tudi opečnate večnadstropne vile, obkrožene s skrbno negovano angleško travo. Vse je pač odvisno od bogastva lastnika. Najsi bodo bolj ali manj razkošne, že več stoletij utelešajo ruski način življenja v vseh njegovih posebnostih. Na svojih dačah je ruska inteligenca ustvarjala svetovno klasiko, tu so se pletle nesmrtne ljubezenske zgodbe, politika pa je krojila usodo največje države na svetu. Dandanes ima skoraj vsak Rus kotiček za kratek umik in kar tretjina jih na dačah preživlja poletne počitnice. Sezona se odpre maja in takrat se v Rusiji drastično zmanjša celo uporaba interneta.
Sovjetski pokol v Katinskem gozdu je že dolgo ena največjih ovir v poljsko-ruskih odnosih. Zdaj ko je Rusija vendarle pokazala pripravljenost, da Poljski preda arhive NKVD, se je v Katinskem gozdu zgodila še ena tragedija. Zdi se, kot da bi bil gozd na rusko-beloruski meji nekakšno poljsko prekletstvo. Pred slovesnostjo, ki se je še najbolj približala zgodovinski spravi med Poljsko in Rusijo, je na letališču v Smolensku strmoglavilo potniško letalo Тupoljev-154, na katerem sta bila poleg predsedniškega para tudi poveljnik generalštaba poljske vojske in vodja predsedniškega urada ter številni drugi visoki poljski predstavniki. Pred sedemdesetimi leti je v Katinu umirala poljska inteligenca, včeraj poljska politična elita.
V največji evropski državi s 46 milijoni prebivalcev in 36,6 milijona registriranih volivcev volijo petega predsednika po razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Vse dosedanje volitve je zaznamoval razkol med proruskim vzhodom in jugom in proevropskim zahodom države in tokratne volitve niso izjema. Na vzhodu podpirajo predsednika Stranke regij Viktorja Janukoviča, na zahodu pa premierko Julijo Timošenko, ki sta v prvem krogu predsedniških volitev 17. januarja prejela največ glasov. Javnomnenjske raziskave več možnosti za zmago pripisujejo Janukoviču, ki mu napovedujejo do 11-odstotno prednost.
V Ukrajini volijo novega predsednika, kar so prve volitve po razvpiti oranžni revoluciji, o kateri je v Kijevu trenutno težko slišati dobro besedo. Zaradi razočaranja nad njenimi dosežki bo največ glasov najverjetneje dobil poraženec izpred petih let, predsednik Stranke regij in dvakratni premier Viktor Janukovič, ki pa mu bo za zmago v prvem krogu najverjetneje zmanjkalo glasov.
Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in ruski minister za energetiko Sergej Šmatko sta včeraj v Moskvi podpisala medvladni sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda Južni tok na ozemlju Slovenije, pri čemer sta bila prisotna tudi premiera obeh držav Borut Pahor in Vladimir Putin. »Danes smo podpisali zadnji sporazum, ki je bil potreben, da projekt Južni tok zaživi. Postal je vseevropski energetski projekt,« je podpis pospremil Putin, ki je pred tem sicer dejal, da je »danes seveda najpomembnejša stvar nogomet«. Predvsem s šalami na račun nogometa je led prebil tudi Pahor, ki je Putinu med drugim predal tudi pozdrave libijskega voditelja Moamerja Gadafija.
V ritmu natanko 120 korakov na minuto se je včeraj pod vojaškimi škornji zatresel tlak moskovskega Rdečega trga, saj je Rusija tudi letos s parado počastila obletnico zmage nad nacistično Nemčijo. Tokrat je bilo v mimohod vključenih 9000 vojakov, 112 vozil in 69 letal, vse skupaj pa je z igranjem ruske himne pospremil kar 1100-članski vojaški orkester.
Na pogovorih o izhodu iz plinske krize do konca redakcije niso uspeli presekati gordijskega vozla in razočaranja nista mogli skriti niti Rusija niti EU. Češko predsedstvo EU je pozno zvečer brez ovinkarjenja sporočilo, da so s pogovori nezadovoljni, saj so pričakovali rešitev zapleta. V uradu ruskega premiera Vladimirja Putina – ta je v Dresdnu priznal, da ima Rusija zaradi spora velike denarne izgube, trpi pa tudi njen ugled – jim niso ostali dolžni.
Ko steče beseda o novodobnih ruskih bogataših oziroma oligarhih, kot tukaj imenujejo tajkune, vsi pomislimo na neokusne vile, gromozanske limuzine, roke polne zlatega nakita in razsipavanje denarja v dragih moskovskih restavracijah in klubih. Na veliki nogi je nekoč živel tudi German Sterligov, nekdanji lastnik borzne hiše Alisa (poimenoval jo je po svojem psu) in razkošnih pisarn v finančnih četrtih Londona in New Yorka, ki je že pri štiriindvajsetih letih prislužil svoj prvi milijon dolarjev, iz katerega je kmalu naredil nekaj sto milijonov.
Odvetnik Miša je molče in s solzami v očeh strmel v sliko, na kateri je v družbi petih prijateljev. Štirje od njih so sodelovali v srditih bojih v Chinvaliju, prestolnici gruzinske separatistične pokrajine Južne Osetije. Pred sliko je prižgal svečko.
