Od naše dopisnice

Tako mirnih opozicijskih demonstracij, kot so bile sobotne, v Moskvi ne pomnijo in v nasprotju z običajno prakso v priporu ni končal niti en privrženec opozicije. Na veliko presenečenje udeležencev so namesto njih v policijskih maricah končali člani prokremeljskega gibanja Mlada Rusija, ki so politične nasprotnike zmerjali z ameriškimi plačanci. »Policija je z narodom!« so se na aretacije odzvali udeleženci protesta.

Shod pred tremi meseci ustanovljenega opozicijskega gibanja Solidarnost se je začel z njihovo himno, pesmijo Spremembe, ki jo je med perestrojko prepeval Viktor Coi, ruska rockovska ikona iz skupine Kino. Nato so se za govornico zvrstili vodilni člani gibanja: od najrazvpitejšega ruskega aktivista Garija Kasparova do nekdanjega premiera in zdaj voditelja ruske narodno-demokratične zveze Mihaila Kasjanova, ki je pozval k predčasnim volitvam in političnim svoboščinam. »Za demokratično opozicijo predstavlja gospodarska kriza veliko priložnost,« je v uvodnem govoru poudaril Roman Dobrohotov, voditelj gibanja Mi. Za nastalo stanje je okrivil Putina, »človeka, ki je plesal na kosteh ubite Ane Politkovske«.

Oster ter sočen kot vedno je bil tudi Kasparov: »Vsak tak dogodek povzroči razpoko v monolitni oblasti, ki se boji resnice enako, kot se vampirji bojijo sonca.« Prav Kasparov je tudi idejni oče novega liberalno-demokratičnega gibanja, ki si je ime izposodilo pri nekdanjem poljskem sindikalnem gibanju, glavnem krivcu za zrušitev poljskega komunističnega režima. Na zadnjem kongresu gibanja so 6. februarja predstavili tudi alternativni protikrizni program, katerega glavna točka je odstop ruske vlade na čelu s premierom.

Po zadnjih raziskavah vseruskega centra za raziskavo javnega mnenja (Vciom) se je Putinu podpora z 80 odstotkov, kolikor je znašala decembra, zmanjšala na še vedno zavidljivih 74 odstotkov. Nekoliko manj priljubljen je postal tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki ga podpira 54 odstotkov državljanov. Po mnenju direktorja Vcioma Valerija Fjodorova je na zmanjšanje podpore najbolj vplivala nesposobnost oblasti, da bi državljanom učinkovito predstavili protikrizne ukrepe. »V času gospodarskega razcveta in stabilnosti oblasti znajo komunicirati, kako to početi v času krize, pa se morejo še naučiti,« je poudaril Fjodorov, ki meni, da je gospodarska panika enako nevarna kot tista na fronti.

Po mnenju Alekseja Makarina iz Centra za politično tehnologijo se oblast kratkoročno nima česa bati: »Množične pozive k spremembi oblasti bo mogoče slišati šele, če bo kriza trajala več kot leto dni in če bo tako globoka, da bo velik del populacije izgubil vsakršno upanje«. Presenetljivo se je »protestni potencial« v Rusiji v času krize celo zmanjšal. Če je bilo po podatkih fonda Javno mnenje v začetku poletja 2008 na proteste pripravljeno odditi 39 odstotkov državljanov, je bilo prvi teden februarja takih le še 35 odstotkov vprašanih.

𝕏   Facebook   Telegram   Viber