Moskva – Ko je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev v novembrskem nagovoru ljudstva predlagal podaljšanje predsedniškega mandata s štirih na šest let, so pri Moskovskem Komsomolcu napisali, da se bo v zgodovino zapisal kot predsednik, ki se je drznil dotakniti zadnjih 15 let svete krave – ustave iz leta 1993. Takrat so sicer še bolj kakor samo dejanje spreminjanja ustave odmevale špekulacije, da so spremembe pisane na kožo premieru Vladimirju Putinu, ki naj bi se že kmalu vrnil na predsedniški položaj. Spremembe ustave so bile v središču tudi na praznik ruske ustavnosti, ki je posvečen sprejetju prve ruske ustave in ni dela prost dan.
Od naše dopisnice
V Rusiji so funkcijo predsednika republike uvedli leta 1991, njegov mandat pa omejili na pet let. Z ustavo iz leta 1993, ki je postala temeljni dokument prehoda iz totalitarizma v demokratično družbo, pa so predsedniška pooblastila skrajšali na štiri leta. Tako so poskušali popraviti anomalije sovjetske ustave, ki je bila zaradi številnih amandmajev, sprejetih v 80-letih prejšnjega stoletja, tako nejasna, da je leta 1993 pripeljala celo do krvavega obračuna med predsednikom Borisom Jelcinom in parlamentom.
V ustavi iz leta 1993 je zapisano, da ima vrhovno oblast v državi predsednik, sprejeta pa je bila po referendumu, ki se mu bodo tokrat izognili. Podaljšanje predsedniškega mandata sta sicer že potrdila oba domova ruskega parlamenta, tako da mora dobiti le še dvetretjinsko podporo regionalnih parlamentov in blagoslov Medvedjeva, ki je ob 15. obletnici prve ruske ustave svoj predlog goreče branil. »Ustava je temeljni dokument, kar pa ne pomeni, da nanj ne smemo gledati z očmi modernih ljudi, ki živijo v 21. stoletju,« je poudaril v prazničnem nagovoru.
»Sramota! Amandmaji so sramota!,« je nagovor Medvedjeva prekinil eden od poslušalcev. Na enega redkih trenutkov spontanosti v sicer skrbno dirigirani kremeljski koreografiji so se varnostniki bliskovito odzvali. Mladega protestnika je potem vzel v bran sam Medvedjev: »Pustite ga, naj posluša do konca. Resnici na ljubo smo ustavo spremenili natanko zato, da bo vsakdo lahko povedal svoje mnenje,« se je spretno izvil iz zadrege, za kar ga je občinstvo nagradilo z burnim ploskanjem.
V dumi so spremembe potrdili v treh obravnavah; zanje je glasovalo 388 poslancev, 58 jih je bilo proti. Med nasprotniki je bilo kar 57 poslancev komunistične partije, kar pomeni, da so proti spremembam nastopili soglasno. »Zakaj samo na šest let? Zakaj ne kar na 15?« je bil ironičen njihov poslanec Nikolaj M. Haritonov. Predsednik stranke Genadij Zjuganov je s podobnim sarkazmom zavrnil argument, da je štiri leta za predsednika tako velike države, kakor je Rusija, prekratka doba: »V eni sovjetski petletki so bile zgrajene metalurški tovarni Magnitogorsk in Kuzneck, avtomobilska tovarna Gorki in tovarna traktorjev Stalingrad.«
Še ostreje spremembam ustave nasprotuje zunajparlamentarna opozicija, ki je ustanovila posebno skupino za varstvo ustave, imenovano Solidarnost. »Nasprotujemo drsenju Rusije v nazadnjaški in avtoritarni režim, kakršnega poznajo samo v tretjem svetu, kjer vladarji pod različnimi pretvezami ostajajo na oblasti vse življenje. Glavni namen združenega demokratičnega gibanja Solidarnost je povezati državljane Rusije v boju za ohranitev demokracije, reda in zakonitosti,« so zapisali v sporočilu za javnost. V novem gibanju sodelujejo predvsem stari znanci iz opozicijske koalicije Druga Rusija, med njimi tudi nekdanji svetovni šahovski prvak Gari Kasparov. Ustanovni kongres Solidarnosti bo potekal danes, za nedeljo pa že napovedujejo protestno akcijo z geslom Proč z avtokracijo! Roke stran od ustave!