Moskva – V kitajski avtonomni regiji Xinjiang in v Čeljabinsku na Uralu se je v četrtek začela doslej največja vojaška vaja Šanghajske organizacije za sodelovanje, ki je bila ustanovljena leta 1996 in poleg Rusije in Kitajske vključuje še Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan in Uzbekistan. V vojaški vaji Mirovna misija 2007 sodeluje več kot 6500 vojakov z 2000 kosi vojaške opreme. Levji delež sta prispevali prav Kitajska in Rusija, ki ne skrivata, da imata glavno besedo, saj v taborih plapolajo le ruske in kitajske zastave, samo v teh dveh jezikih pa so tudi vsi napisi. Načrt protiteroristične vaje je izdelala Rusija, ki je zanjo zagotovila tudi sredstva v vrednosti 59 milijonov evrov.
Moskva – Gruzijski minister za reševanje konfliktov David Bakradze je javnosti razkril dele poročila, ki ga je v zvezi s ponedeljkovimi dogodki v Gruziji napisala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Sporočil je, da so opazovalci Ovseja na dan, ko je izstrelek Raduga Kh-58 pristal na ozemlju Gruzije, nedaleč od uporne Južne Osetije, v zraku opazili letalo, ki se je Gruziji bližalo z severovzhoda. »Na severovzhodu ni nobene druge države kot Rusija,« je na ruske oblasti s prstom še enkrat pokazal uradni Tbilisi.
Moskva – Gruzijski minister za reševanje konfliktov David Bakradze je javnosti razkril dele poročila, ki ga je v zvezi s ponedeljkovimi dogodki v Gruziji napisala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Sporočil je, da so opazovalci Ovseja na dan, ko je izstrelek Raduga Kh-58 pristal na ozemlju Gruzije, nedaleč od uporne Južne Osetije, v zraku opazili letalo, ki se je Gruziji bližalo z severovzhoda. »Na severovzhodu ni nobene druge države kot Rusija,« je na ruske oblasti, ki napad vztrajno zanikajo, s prstom še enkrat pokazal uradni Tbilisi.
Moskva – Lastnik največje ruske tovarne aluminija Oleg Deripaska je po pisanju Vedomosti pridobil nekaj manj kakor petodstotni delež v ameriškem avtomobilskem koncernu General Motors. Časopis se sklicuje na dobro obveščene vire in navaja, da je Deripaska delež, ki je pri sedanji ceni delnic vreden okoli 900 milijonov dolarjev, kupil že lani. V koncernu GM nakupa še niso komentirali, prav tako tudi ne v Deripaskovem krovnem holdingu Basic Element, ki ga je ustanovil leta 1997. Pridobljeni lastniški delež v GM ne presega petih odstotkov, zato ga po ameriški zakonodaji ni bilo treba prijaviti ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC).
Moskva – Po odmevnem aktiviranju raketnega sistema triumf S-400, nameščenega okoli ruskega glavnega mesta, je Rusija v torek med vojaško vajo v Pacifiku iz strateške jedrske podmornice Petropavlovsk-Kamčatskij uspešno izstrelila še raketo dolgega dosega. To je sporočil tiskovni predstavnik ruske mornarice Igor Digalo, ki pa navedb agencije Interfaks, da gre za izstrelek sineva, ni želel potrditi. Na vaji je sodelovala podmornica razreda delta, ki so jih za napade na mesta in vojaške objekte razvili še v Sovjetski zvezi.
Moskva – Oblast v Tbilisiju je sporočila, da sta dve ruski bojni letali v ponedeljek zvečer kršili gruzijski zračni prostor. Eno od letal je menda na vas Citelubani, kakih 70 kilometrov severno od prestolnice, odvrglo tudi 700-kilogramsko bombo, ki pa k sreči ni eksplodirala. Gruzija se pri tem sklicuje na podatke svojih radarjev, na katerih so menda zaznali dve letali tipa Su-24, ki sta prileteli iz Rusije in se po napadu po isti poti tudi vrnili.
Moskva – Rusija je v ponedeljek okrepila svojo protiraketno obrambo in aktivirala sistem triumph S-400, ki je nameščen okoli ruskega glavnega mesta. Rakate S-400, ki so v zvezi Nato znane kot SA-21 growler, je Rusija uspešno preizkusila sredi julija, le dan preden je napovedala moratorij na izvajanje sporazuma o konvencionalnem orožju v Evropi. Omenjene rakete, ki imajo dvakrat večji doseg od ameriških patriotov, je Rusija sicer nameravala namestiti že leta 2001, omogočajo pa sestrelitev raketnih izstrelkov srednjega in dolgega dosega ter letal na oddaljenosti do 400 kilometrov.
Moskva – Starejši Rusi se še spominjajo časov, ko je bilo treba za hlebec »buhanke«, ko kamen trdega črnega kruha, ki je bil nepogrešljiv v vsakem ruskem gospodinjstvu, odšteti le 18 kopejk. Podoben hlebec stane zdaj že 15 rubljev ali 0,42 evra. To je sicer res petkrat manj kakor kruh plačujejo Evropejci, toda za številne ruske upokojence – ti imajo le 3100 rubljev ali 88 evrov pokojnine – kljub vsemu strošek, ki ga komaj še zmorejo. Nič čudnega torej, da so se v Rusiji na napoved, po katerih se utegne kruh do konca leta podražiti za kar polovico, odzvali s paničnim strahom.
