Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – Na uradni obisk v Rusijo je pripotoval ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se bo danes srečal z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom, jutri ga bo sprejel ruski premier Vladimir Putin, gospodarske vezi med državama pa bo krepil med obiskom visokotehnološkega centra Skolkovo nedaleč od Moskve. Glavni namen visokega ameriškega obiska je dopolniti dosežke ponovnega zagona v ameriško-ruskih odnosih, ki se je na pobudo ameriškega predsednika Baracka Obame začel pred dvema letoma. Doslej najpomembnejši rezultat je novi sporazum o krčenju zalog strateškega jedrskega orožja Start, ki sta ga Medvedjev in Obama podpisala aprila lani, veljati pa je začel po januarski ratifikaciji v ameriškem kongresu in obeh domovih ruskega parlamenta. Zdaj v Rusiji grozijo, da bodo iz sporazuma izstopili, če v skupnem protiraketnem ščitu ne bodo igrali enakovredne vloge kot Združene države Amerike.
Moskva – Estonija, z nekaj več kot 45.000 kvadratnimi kilometri najmanjša, z 1,3 milijona prebivalcev pa najredkeje poseljena država baltske trojke, je 1. januarja letos po zaslugi obsežnih reform in finančne discipline kot prva vstopila v evrsko območje. Z zatiskanjem pasu je postala celo država z najmanjšim javnim dolgom v Evropski uniji, med najnižjimi pa je tudi njen proračunski primanjkljaj, za kar so estonski volivci na nedeljskih parlamentarnih volitvah nagradili desnosredinsko vlado premiera Andrusa Ansipa z zaupnico. Premierova Stranka reform je dobila 33 sedežev, njena koalicijska partnerica Unija Pro Patria in Res Publica pa se je uvrstila na tretje mesto in bo zasedla 23 sedežev. Skupaj bosta torej imeli 56 poslancev v 101-članskem parlamentu. Na drugo mesto se je uvrstila glavna opozicijska Sredinska stranka, četrto mesto pa je pripadlo levosredinskim Socialnim demokratom.
Moskva – Nekdanji beloruski predsedniški kandidat Ales Mihaljevič, ki so ga skupaj s še šestimi beloruskimi predsedniškimi kandidati zaprli po množičnih opozicijskih protestih, ki so izbruhnili po lanskih predsedniških volitvah, je po izpustitvi iz pripora spregovoril o svoji kalvariji. Izpoved z naslovom Koncentracijsko taborišče v središču Minska je srhljiva pripoved o mučenju v celicah beloruske tajne službe KGB, o katerem je že seznanil Odbor Združenih narodov proti mučenju. Na podlagi njegovega pisma je estonska oblast Evropsko unijo pozvala k še ostrejšim sankcijam proti beloruskemu režimu. Poleg že uvedene prepovedi potovanja za predsednika Aleksandra Lukašenka in njegove tesne sodelavce pozivajo tudi k uvedbi gospodarskih sankcij proti beloruskemu režimu in njegovim pomagačem. Tudi vsem podjetjem, ki mu omogočajo, da se drži na oblasti.
Moskva – V Rusiji zagnano razpravljajo o vstajah v arabskem svetu, predvsem v Libiji, s katero je Rusija v zadnjih mesecih sklenila cvetoče energetske in orožarske posle. Strokovnjaki se povečini strinjajo, da kaže vrenje delno pripisati notranjemu nezadovoljstvu zaradi revščine, brezposelnosti ter zastarele in skorumpirane elite, hkrati pa dodajajo, da gotovo ni šlo brez zunanje spodbude. Celo v strokovnih krogih postaja vse bolj priljubljena teorija o ameriški zaroti, ki se utegne z Bližnjega vzhoda kmalu preseliti na postsovjetsko prostranstvo in celo v samo Rusijo. Ruski strokovnjaki svarijo ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in poudarjajo, da je treba najti rešitev v okviru varnostnega sveta Združenih narodov, zavzemajo pa se tudi za aktivnejšo vlogo Arabske lige kot alternative zahodnemu vmešavanju.
Moskva – Ruska varnostna služba FSB je v sredini februarja za območje protiteroristične operacije razglasila tudi pretežno muslimansko rusko republiko Kabardino-Balkarijo, ki so jo zaradi naravnih lepot nekoč imenovali kar severnokavkaška Speča lepotica. Skupaj s Karačajo-Čerkezijo in Adigejo so jo v strokovnih krogih označevali za območje »spečega konflikta«, saj so od tam le redko prihajala poročila o terorističnih napadih. Zdaj je Kabardino-Balkarija po številu terorističnih napadov že prehitela Čečenijo in je postala tretja najbolj nevarna republika nemirnega Severnega Kavkaza, pred katero sta le še Dagestan in Ingušetija. V republiki z 900.000 prebivalci se je število terorističnih napadov lani povečalo kar za petkrat, je s statistiko postregel notranji minister Rašid Nurgalijev.
Moskva – Rusija je bila ena najtesnejših zaveznic libijskega voditelja Moamerja Gadafija, zato je v tej severnoafriški državi sklepala cvetoče orožarske in energetske posle. Gadafijeva beduinska karavana se je v Moskvi zadnjič mudila pred tremi leti. V rusko prestolnico je Gadafi prispel skorajda s takšnim pompom kakor v Beograd leta 1989, ko je med zasedanjem gibanja neuvrščenih prebival v razkošnem beduinskem šotoru; tega je med obiskom v Rusiji razpel kar za kremeljskim obzidjem. Zdaj je tudi rusko vodstvo ostro obsodilo nasilje nad civilisti, skupaj z drugimi stalnimi članicami varnostnega sveta Združenih narodov pa je proti Libiji uvedlo embargo na prodajo orožja, zaradi česar utegne ruska orožarska industrija izgubiti kar štiri milijarde dolarjev prihodkov.
Moskva – V Čečeniji, pretežno muslimanski ruski republiki na Severnem Kavkazu, kjer je Rusija s tamkajšnjimi separatisti v zadnjem desetletju bila kar dve krvavi vojni, doživljajo islamski preporod v pravem pomenu besede. V prestolnici Grozni, ki je med vojnama postala mesto ruševin, je poleg novih stanovanjskih naselij zrasla največja mošeja v Evropi, zdaj pa so tam za javne uslužbence sprejeli še muslimanski oblačilni kod. Borci za človekove pravice vztrajajo, da gre za kršenje ruske ustave, po kateri je Rusija sekularna država.
Moskva – Proruski ukrajinski predsednik Viktor Janukovič je ob prvi obletnici predsedovanja odgovarjal na vprašanja državljanov, kar je že večletna praksa ruskega premiera Vladimirja Putina. To pa ni edino, pri čemer se Janukovič zgleduje po Rusiji, kjer si je izposodil tudi idejo o oblikovanju močne vertikale oblasti, so razmišljali udeleženci okrogle mize z naslovom Predsedniško leto Janukoviča – med Rusijo in Evropsko unijo, ki so jo pripravili pri ruski tiskovni agenciji Ria Novosti. Na njej so ukrajinski strokovnjaki v en glas ugotavljali, da se je tako predsedniku kot njegovi Stranki regij v zadnjem letu zelo zmanjšala podpora, zato ne izključujejo ponovitve dogodkov, kakršnim smo priča v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.