Moskva – Ruski mediji so se v ponedeljek razpisali o moratoriju na sporazum o konvencionalnih silah v Evropi in večina je prepričana, da kaže potezo razumeti predvsem kot ruski poskus, da bi pospešili njegovo ratifikacijo v državah članicah Nata, predvsem v treh baltskih sosedah. Če je imela namreč Sovjetska zveza v času varšavskega pakta v vzhodni in srednji Evropi vojaško premoč, se je tehtnica v zadnjih 15-letih prevesila v prid zveze Nato. Po mnenju Kommersanta je treba ruski ukrep tako razumeti zgolj kot prvi korak k uravnovešenju.
Moskva – Po sobotni ruski razglasitvi moratorija na sporazum o konvencionalnem orožju, zaradi katerega ne bo več mogoč nadzor nad ruskimi vojaškimi zalogami, se mednarodna skupnost spet ukvarja z Rusijo. Ta je bila konec tedna deležna ostrih kritik Zahoda, ki pa so po mnenju številnih političnih komentatorjev pretirane, saj naj bi Moskva s tem želela samo pospešiti ratifikacijo sporazuma, in to predvsem v treh baltskih sosedah. Prav vstop Litve, Latvije in Estonije v zvezo Nato leta 2004 je namreč okrepil ruski strah pred oporišči zveze Nato na njenem dvorišču.
Rusija je uresničila večmesečne grožnje in odstopila od sporazuma o konvencionalnih silah v Evropi, enega najpomembnejših varnostnih sporazumov v Evropi po koncu hladne vojne. Odločitev o moratoriju je v soboto podpisal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je to možnost prvič omenil v svojem zadnjem nagovoru narodu konec aprila. Ta korak so naredili »zaradi posebnih okoliščin, ki načenjajo varnost Ruske federacije in zahtevajo takojšen odziv«, so sporočili v Kremlju, kjer že dlje časa z nelagodjem spremljajo širjenje Nata na rusko dvorišče, predvsem pa ameriške načrte za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem.
Moskva – Poslušalci radia Eho Moskvi so lahko v ponedeljek prisluhnili spopadu argumentov predsednika Sveta federacije, zgornjega doma ruskega parlamenta, Sergeja Mironova in generalnega sekretarja zveze Nato Jaapa de Hoop Schefferja. Sogovornika, ki sta se srečala v Sankt Peterburgu, sta glede Kosova in ameriškega protiraketnega ščita ostala vsak na svojem bregu. Med dialogom, ki ga je Eho Moskvi prenašal v živo, je Mironov napovedal, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN vložila veto na resolucijo o neodvisnosti Kosova. Svarila s tako visoke politične ravni iz Rusije doslej še ni bilo.
Moskva – Po poročanju ruskih medijev je hrvaški predsednik Stipe Mesić na energetskem vrhu jugovzhodne Evrope, ki je v nedeljo potekal v Zagrebu, sprejel ponudbo ruskega predsednika Vladimirja Putina o gradnji drugega kraka plinovoda Blue Stream čez hrvaško ozemlje. Moskva je odločitev o podaljšanju plinovoda Blue Stream do zahodne Evrope sprejela kot odgovor na evropske načrte za gradnjo plinovoda Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati energetsko odvisnost od Rusije. Po mnenju ruskega tiska je Putin v Zagrebu iskal predvsem podporo za ruski projekt. Oba plinovoda naj bi potekala skozi Turčijo, nekaj balkanskih držav in nato čez Madžarsko proti Avstriji in Italiji. Združene države Amerike so državam tega območja sodelovanje v projektu Blue Stream odsvetovale.
Moskva – Včerajšnja izjava ameriškega obrambnega ministra Roberta Gatesa, da ZDA ne bodo opustile postavitve protiraketnega ščita v vzhodni Evropi in ga nadomestile s skupnim ameriško-ruskim v Azerbajdžanu, ki ga je v zameno ponudila Moskva, je v ruski prestolnici za zdaj ostala brez odziva. Presenetljivo ta tema ni prišla na dan niti med kratkim petkovim srečanjem novega ruskega obrambnega ministra Anatolija Serdjukova in njegovega ameriškega kolega. »Pošteno bom povedal, bil sem presenečen. Kratko malo ne vem, kako naj si to razlagam,« je v Bruslju, kjer se je udeležil dvodnevnega zasedanja Nata, komentiral Gates.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je v enem redkih intervjujev za tuje medije še zaostril rusko stališče do ameriških načrtov za postavitev raketnih sistemov na Poljskem in radarja na Češkem. Združenim državam Amerike je namreč zagrozil, da bo Rusija na postavitev protiraketnega ščita v vzhodni Evropi odgovorila tako, da bo svoje rakete usmerila na tarče v Evropi. S to grožnjo je napetost med ZDA in Rusijo, ki se stopnjuje vse od ostrega Putinovega nastopa na februarski varnostni konferenci v Münchnu, dosegla vrelišče. Na večurni pogovor in večerjo s Putinom je morala peščica uglednih novinarjev iz nič manj uglednih časopisnih hiš osmih industrijsko najbolj razvitih držav (G8) čakati kar dve uri.
Atene– Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom v Atenah skupaj z grškim in bolgarskim premierom Kostasom Karamanlisom in Sergejem Staniševom podpisal sporazum o gradnji 280-kilometrskega naftovoda, ki bo povezal pristanišči Burgas ob Črnem morju in Aleksandropolis v Egejskem morju. Rusija, Grčija in Bolgarija so se o gradnji 700 milijonov evrov vrednega energetskega projekta dogovarjale »dolgih« petnajst let, sprva zaradi omahljivosti Rusije, ki ni bila prepričana o njegovi ekonomski koristi, nato pa zaradi nesoglasij glede gradnje naftovoda, tranzitnih pristojbin in lastništva nad terminali.
