»Smo iz Chinvalija, od tam smo zbežali, ker so nas vso noč obstreljevale gruzinske sile. Naše vodstvo nas je po televiziji pozvalo, naj zbežimo v Severno Osetijo,« o zaostrovanju v gruzinski separatistični pokrajini Južna Osetija pripoveduje Elza Alborova. Mati dveh otrok je le ena od tridesetih begunk, ki smo jih včeraj popoldne srečali na 2000 metrov visokem prelazu Roki, ki je edina povezava med Južno in Severno Osetijo.
Moskva – »Rusija bi morala opustiti zastraševanje nekdanjih republik Sovjetske zveze,« je po obisku v Gruziji izjavila ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. Ob tem je Rusijo pozvala, naj namesto tega, da prispeva k zaostrovanju, v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah, Abhaziji in Južni Osetiji, pomaga pri reševanju krize. Kot je rekla, se zavzema za začetek pogajanj na najvišji ravni, s katerimi bi dosegli rešitev dolgotrajnega spora. Riceova je Tbilisi obiskala, da bi ublažila stopnjevanje napetosti in da bi Gruziji vnovič izrazila podporo na poti v zvezo Nato. O tem bodo članice zavezništva znova odločale decembra letos.
Moskva – Dogajanje v gruzinski separatistični pokrajini Južni Osetiji je zrcalna slika napetosti v precej večji gruzinski separatistični pokrajini Abhaziji. Slednja zaradi bližine ruskega črnomorskega letovišča Soči, kjer bodo leta 2014 zimske olimpijske igre, sicer dviga precej več prahu. Včeraj je bila tudi Južna Osetija potisnjena iz pozabe. Za to je poskrbel napad gruzinskih enot na prestolnico Chinvali, v katerem so bili ubiti trije ljudje, deset pa je bilo ranjenih.
Moskva – Razmere v gruzinskih separatističnih pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji, ki vse od krvavih konfliktov po razpadu Sovjetske zveze leta 1990 uživata de facto neodvisnost, vse bolj dišijo po novi vojni. Vsaj tako je moč sklepati po posnetkih, ki jih od tam prenašajo ruske televizijske postaje. Eden bolj dramatičnih je nedvomno posnetek aretacije štirih ruskih mirovnikov, do katere je prišlo v zahodni gruzinski regiji Zugdidi, ki se nahaja neposredno ob meji z nemirno Abhazijo. Poveljnik ruskih mirovnikov Vladimir Rogozin je aretacijo in zaseg orožja označil za nezakonito in necivilizirano dejanje. Gruzija je mirovnike že izpustila, orožje pa je zaradi poteka preiskave še v njihovih rokah.
Moskva – Na dvodnevnem delovnem obisku v Ukrajini je delegacija zveze Nato, ki jo vodi generalni sekretar Jaap de Hoop Scheffer. Glavni pobudnik obiska med katerim preverjajo ukrajinski napredek pri približevanju Severnoatlantskemu zavezništvu, je ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Članstvo v Natu si je za prednostno nalogo postavil že ob prevzemu predsedovanja leta 2004, vse od takrat pa mu polena pod noge meče Rusija, ki je pred visokim bruseljskim obiskom na sosedo vnovič okrepila pritisk.
Moskva – »Upam na konstruktiven dialog med državama, s katerim bomo vzpostavili dobrososedske odnose ter stabilnost in varnost na Kavkazu. Gruzincem, s katerimi nas povezuje dolgoletno prijateljstvo, iskreno želim mir in blaginjo,« je v čestitki ob 90. obletnici gruzinske neodvisnosti zapisal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Izjava napoveduje novo poglavje v odnosih med Tbilisijem in Moskvo, ki so se zaostrili zaradi ruske krepitve vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, do katere je prišlo ob izteku predsedniškega mandata Vladimirja Putina. V tem času je bilo nad Abhazijo sestreljeno tudi gruzinsko brezpilotno vohunsko letalo; Gruzija je nemudoma obtožila Rusijo, ki je te trditve zavrnila. Zdaj je gruzinsko plat zgodbe potrdila komisija Združenih narodov, vendar je Moskva tudi to poročilo že zavrnila.
Moskva – »Ruski mirovniki končujejo razporeditev v Abhaziji,« je rusko obrambno ministrstvo sporočilo na dan, ko je dva milijona Rusov na ulicah ruskih mest počastilo mednarodni praznik dela. Državne televizijske postaje so tako poleg prvomajskih demonstracij ves dan predvajale tudi posnetke ruskih vojaških tovornjakov in oklepnikov v Suhumiju, glavnem mestu nepriznane gruzinske separatistične pokrajine Abhazije. Gruzinsko zunanje ministrstvo je pri ruski strani vložilo protestno noto, na stran Gruzije pa so se že postavile tudi zveza Nato in vlade zahodnih držav.
Moskva – »Analize strukture gruzijskih oboroženih sil na tem območju kažejo, da Gruzija pripravlja bojno mostišče za začetek vojaških operacij proti Abhaziji,« je včeraj sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Informacijo o skorajšnji vojni na Južnem Kavkazu je Rusija podkrepila z informacijo, po kateri je Gruzija na mejnem območju že namestila 1500 vojakov in policistov. V Tbilisiju so ruske navedbe zavrnili. Rusija grozi, da bo odgovorila v enaki meri, napovedala pa je tudi povečanje števila svojih mirovnih enot v Abhaziji in Južni Osetiji. Ruske mirovne enote so v obeh gruzinskih separatističnih pokrajinah nameščene vse od odcepitvenih vojn v začetku 90-let.
Moskva – Ruski predsednik Vladimir Putin je sprejel odločitev o krepitvi diplomatskih vezi z gruzinskima separatističnima pokrajinama Abhazijo in Južno Osetijo, ki sta na ruske oblasti pred kratkim naslovili prošnjo za priznanje, k temu pa je ruska duma že pozvala tudi Putina. Gruzinski predsednik Mihail Saakašvili je nemudoma sklical izredno zasedanje varnostnega sveta, po katerem je gruzinski zunanji minister David Bakradze označil rusko odločitev za »legalizacijo de facto odcepitve«. Poznavalci so, nasprotno, prepričani, da se Rusija za priznanje separatističnih režimov na postsovjetskem prostranstvu ne bo odločila, saj se boji podobnih zahtev znotraj svojih meja, denimo na Severnem Kavkazu.
