Moskva – »Ljubim moskovske ulice po dežju,« je stavek enega najbolj znanih ruskih gledaliških in filmskih igralcev Olega Pavloviča Tobakova, s katerim na eni številnih reklamnih tabel ob vpadnici v Moskvo reklamirajo predstave Moskovskega umetniškega gledališča. Med vožnjo v prenapolnjenem in zadušljivem kombiju (maršrutka), ki je v Rusiji eden najcenejših in najhitrejših načinov prevoza, je orjaški plakat, ki se zdi v teh vročih dneh skoraj ironičen, nemogoče spregledati. V Moskvi že ves teden govorijo predvsem o visokih temperaturah, kakršnih ni bilo že od leta 1879.
Moskva – Nedeljski dogodki na Tverskem trgu, ki je že nekaj dni razbeljen, saj se je živo srebro dvignilo do 30 stopinj Celzija, kažejo, da imajo ruski homoseksualci in lezbijke kljub zakonski zaščiti v Rusiji veliko sovražnikov. Kakih sto aktivistov za zaščito istospolno usmerjenih je namreč med včerajšnjim shodom, za katerega niso imeli dovoljenja, postalo tarča napada skinheadov, monarhistov in drugih ruskih ultranacionalistov. Policija je posredovala šele, ko so številni gejevski aktivisti že občutili trde pesti. Priprli so kakih 30 aktivistov, med njimi poslanca nemškega bundestaga in dva poslanca evropskega parlamenta.
Moskva – V središču ruske prestolnice se je v nedeljo dopoldan na shodu za pravice istospolno usmerjenih zbralo kakih 100 aktivistov in prav toliko ruskih ultranacionalistov, ki so na borce za pravice gejev metali jajca in z nekaterimi pred očmi številnih novinarjev in policije celo fizično obračunali. Policija je naposled vendarle posredovala in v policijska vozila strpala kakih 20 aktivistov, med njimi celo dva poslanca evropskega parlamenta.
Ljubljana – Na dražbi v Moskvi so po rekordni ceni prodali 22-nadstropno Jukosovo stolpnico v središču mesta, kjer je bil nekoč sedež propadlega ruskega naftnega velikana. Simbol Jukosove nekdanje moči pa presenetljivo ni prešel v roke državnega naftnega podjetja Rosneft, ki je prav z nakupi Jukosovega premoženja postal največja ruska energetska družba, ampak je zdaj v lasti neznanega podjetja Prana. Ker ima takšno ime več deset ruskih podjetjih, za zdaj ni znano, kdo se skriva za nakupom, vrednim 2,87 milijarde evrov, kar je štirikrat več, kot je znašala izklicna cena. Bitka med Rosneftom in Prano je trajala kar tri ure, cena pa se je ustavila šele pri 707. ponudbi.
Ljubljana – Ruska državna naftna družba Rosneft je na četrtkovi dražbi v Moskvi kupila Jukosovo proizvodno enoto Samaraneftgaz, kjer načrpajo 200 tisoč sodov nafte na dan, in tri Jukosove rafinerije. Za zadnje premoženje propadlega ruskega naftnega velikana je Rosneftova podružnica Neft-Aktiv odštela 4,7 milijarde evrov. Za nakup se je potegovala le še manj znana družba Versar. V Rusiji je zdaj v državnih rokah kar 40 odstotkov naftne proizvodnje, prodaja pa Jukosu omogoča poplačilo 22,2 milijarde evrov neporavnanih davčnih obveznosti državi, ki so posledica davčnih postopkov proti Jukosu.
V Rusiji so dan zmage nad fašizmom in nacizmom praznovali z vojaško parado na Rdečem trgu. Slovesnosti so bile sicer precej manj razkošne kakor predlani, ko se se ob 60. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi zbrali domala vsi svetovni voditelji, z izjemo predstavnikov baltskih držav, ki so srečanje bojkotirali. Stare zamere so prišle na dan tudi med včerajšnjimi slovesnostmi v Moskvi, ko je predsednik Vladimir Putin v govoru na Rdečem trgu poudaril, da skrunitev vojnih spomenikov škodi odnosom med državami. Zbrani niso niti za trenutek podvomili, da je bilo sporočilo namenjeno Estoniji, ki je s premestitvijo spomenika sovjetskim vojakom povzročila najgloblji rusko-estonski spor doslej.
Spor glede preselitve spomenika sovjetskemu vojaku iz središča estonskega glavnega mesta Tallinna na tamkajšnje vojaško pokopališče je prerasel okvire estonsko-ruskih odnosov, saj se je na stran Estonije po Evropski uniji in ZDA zdaj odločno postavil še Nato. Ta je prokremeljsko mladino pozval, naj se nemudoma odreče nasilju, in proteste pred estonskim veleposlaništvom v Moskvi označil za nesprejemljivo zastraševanje. Sedemdnevni protesti so dosegli vrhunec v sredo, ko je razgreta mladina poskušala obračunati z estonsko veleposlanico in s švedskim veleposlanikom v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtkovem kremeljskem nagovoru članom obeh domov parlamenta, zadnjem v svojem drugem mandatu, še zaostril retoriko hladne vojne, s katero je mednarodno skupnost presenetil med februarskim nastopom na münchenski varnostni konferenci. Takrat je ostro kritiziral ameriški unilateralizem in napovedal, da bo Rusija odgovorila na protiraketni ščit, ki ga nameravajo Združene države postaviti na Poljskem in Češkem.
