Ljubljana – Namestnik ruskega zunanjega ministra Vladimir Titov je zagrozil, da bo Rusija v varnostnem svetu OZN dala veto na načrt, ki predvideva nadzorovano neodvisnost Kosova, saj to za srbsko stran ni sprejemljivo. To je doslej najresnejši namig, da bo Rusija v varnostnem svetu preprečila rešitev kosovskega problema, kakor ga predvideva načrt posebnega odposlanca Združenih narodov za Kosovo Marttija Ahtisaarija.
Od nekdanjega ruskega predsednika Borisa Jelcina so se v torek v moskovski katedrali Kristusa Odrešenika poslovili tisoči. Pred največjo cerkvijo v Rusiji se je ves dan vila dolga vrsta ljudi s cvetjem in Jelcinovimi fotografijami v rokah. V katedrali, ki jo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja pognal v zrak sovjetski voditelj Stalin in leta 1997 ponovno zgradil prav Jelcin, bo v sredo maša zadušnica, potem pa bodo Jelcina z vsemi državniškimi častmi pokopali na pokopališču Novodevičje.
Ljubljana – V ponedeljek ob 15.45 po srednjeevropskem času je v kliničnem centru v Moskvi zaradi odpovedi srca umrl prvi predsednik Ruske federacije po razpadu Sovjetske zveze Boris Andrejevič Jelcin. Star je bil 76 let. Prvi, ki je Jelcinovi družini ob tragični novici izrazil sožalje, je bil zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, ki mu je Jelcin med poskusom državnega udara leta 1991 stal ob strani, a ga je pozneje spretno izigral in se sam povzpel na oblast. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je Jelcin utrl pot na oblast, se je z izrazom sožalja oglasil šele tri ure po objavi novice. Prehitel ga je celo ameriški minister za obrambo Robert Gates, ki se je mudil v Moskvi.
V estonski prestolnici Tallinn se pripravljajo na premestitev spomenika Bronastega vojaka in posmrtnih ostankov sovjetskih vojakov iz središča mesta na bolj odmaknjeno vojaško pokopališče. To je eden prvih ukrepov nove estonske desnosredinske vlade, ki je povzročil ostre odzive Moskve in ruske manjšine v Estoniji. Burna razprava o spornem spomeniku se je začela februarja, ko je estonski parlament sprejel zakon, ki omogoča odstranitev in proti kateremu je predsednik Toomas Hendrik Ilves vložil veto. Premestitve ni uspelo preprečiti niti mestnemu svetu estonske prestolnice, v katerem se bojijo, da bo ta poteza povzročila nerede in škodovala mednarodnemu ugledu Estonije.
Evropska komisija je izrazila globoko zaskrbljenost nad ravnanjem ruske policije, ki se je med opozicijskimi protesti v Moskvi in Sankt Peterburgu minuli konec tedna pravila na nasprotnike predsednika Vladimirja Putina z gumijavkami in 350 protestnikov priprla. Nemčija, ki trenutno predseduje EU, je za nesprejemljivo označila aretacijo številnih pripadnikov sedme sile.
Opozicijska koalicija Druga Rusija, ki je pred parlamentarnimi volitvami decembra letos in predsedniškimi marca prihodnje leto začela kampanjo proti avtoritarnemu režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, je po shodih v Sankt Peterburgu in Nižnem Novgorodu pripravila proteste tudi v ruski prestolnici. Na shodu, ki ga je spremljalo kar 9000 policistov, se je zbralo komaj 2000 nasprotnikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga v Rusiji še vedno podpira več kot 70 odstotkov državljanov. Vsi dosedanji shodi Druge Rusije so se končali tako, da jih je razgnala policija, po nedavni grožnji nekdanjega ruskega oligarha Borisa Berezovskega z novo revolucijo pa se je pritisk ruskih oblasti na opozicijo še okrepil.
Gruzijske oblasti Rusijo obtožujejo diskriminacije in kratenja človekovih pravic pet tisoč Gruzijcev, ki so bili iz Rusije izgnani avgusta lani, ko je Rusija z množičnimi deportacijami odgovorila na aretacijo štirih ruskih vojakov v Gruziji. Posebna preiskovalna komisija gruzijskega parlamenta je tožbo pripravljala pol leta in v tem času dokumentirala na desetine pričevanj državljanov Gruzije na začasnem delu v Rusiji. Tožba na 200 straneh se osredotoča na primere sedmih Gruzijcev, ki so umrli med deportacijami iz Rusije in v rasističnih napadih v Rusiji. Na sodišče jo je prinesel gruzijski veleposlanik v Svetu Evrope Zurab Čijaberašvili osebno.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
