Moskva – Ameriškega predsednika Georgea Busha so na Trgu neodvisnosti v Kijevu pričakali demonstranti, ki nasprotujejo članstvu Ukrajine v Natu. Proti je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah kar 35 odstotkov Ukrajincev, medtem ko članstvo podpira le nekaj več kot 11 odstotkov državljanov. Opozicijski Stranka regij in komunisti vztrajajo, da takšni rezultati kar kličejo po referendumu, zato so skoraj mesec dni blokirali delo vrhovne rade. Do članstva sta postala v javnih nastopih zadržana celo njegova najbolj goreča zagovornika, ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premierka Julija Timošenko. V ozadju njune previdnosti so predsedniške volitve, ki bodo v Ukrajini prihodnje leto.
Moskva – »Če bo članstvo Ukrajine in Gruzije v Natu postalo praktično vprašanje, bo to imelo resne posledice za naše odnose z Združenimi državami ter tudi odnose z Natom kot organizacijo,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov poskrbel za ohranjanje pritiska na ameriškega predsednika Georga Busha. Ta se v znak podpore ukrajinskemu članstvu danes odpravlja v Ukrajino, ki ji kljub iskreni želji ne bo mogel zagotoviti, da bo skupaj z Gruzijo že na vrhu v Bukarešti povabljena v severnoatlanstsko zavezništvo. Proti temu sta se namreč javno že izrekli Nemčija in Francija; zato sta bili že deležni obtožb, da sta podlegli ruskemu energetskemu izsiljevanju.
Moskva – Novi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je za svoj prvi intervju izbral britanski Financial Times. Verjetno zato, ker je bilo njegovo osrednje sporočilo namenjeno Zahodu, katerega je posvaril pred članstvom Ukrajine in Gruzije v zvezi Nato. To je zadnji v vrsti ruskih poskusov, da bi preprečili širitev Nata na vzhod, ki so, kot kaže, padli na plodna tla. Nič namreč ne kaže, da bodo na aprilskem vrhu Nata v Bukarešti potrdili akcijski načrt, ki bi bil za ti dve nekdanji sovjetski republiki prvi korak k formalnemu članstvu.
Moskva – Plinski spor med Rusijo in Ukrajino se zaostruje in bi kaj kmalu utegnil prizadeti tudi evropske porabnike, so včeraj sporočili v Kijevu. S tem so se odzvali na potezo ruskega plinskega monopolista, ki je zaradi nerešenega spora glede dolga včeraj ob 18. uri po srednjeevropskem času dobavo plina Ukrajini zmanjšal za še dodatnih 25 odstotkov. Za takšno količino je sosedi dobavo plina zmanjšal že v ponedeljek. Ukrajinska stran vztraja, da iz Rusije že zdaj dobiva kar 35 odstotkov manj plina.
Moskva – Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je bila v sredo na prvem uradnem obisku v Moskvi, kamor se je odpravila z enim samim ciljem: izničiti dogovor o plinu, ki ga je pred tem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Doživela je popoln poraz, saj ruski partnerji njenim predlogom o bodočih energetskih odnosih med državama niso niti prisluhnili. Na tiskovni konferenci po pogovorih z ruskim premierom Viktorjem Zubkovom se je poraženka zato razpravi o plinskih odnosih med državama raje izogibala.
Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Moskva – Ruski plinski monopolist Gazprom od Ukrajine vnovič neizprosno zahteva poplačilo že dobavljenega plina Ukrajini, zaradi česar je na obzorju nova plinska vojna, kakršna je pred dvema letoma prizadela vso Evropo. Spor je izbruhnil minuli četrtek, ko je Gazprom Ukrajino obtožil, da ni pripravljena plačevati dražjega ruskega zemeljskega plina, ki ga prejema od začetka letošnjega leta. Ukrajina od Gazproma običajno dobiva cenejši plin iz Srednje Azije, ki stane 179,5 dolarja za 1000m3, toda poceni plina je zaradi hude zime v državah dobaviteljicah začelo primanjkovati. Izpad je Gazprom nadomestil s svojim plinom, ki pa stane 314,7 dolarja za tisoč kubičnih metrov.
