Približno 30 milijonov volivcev z območij pod nadzorom Kijeva je v nedeljo volilo predstavnike regionalnih parlamentov, mestnih svetov ter župane, v separatističnih Doneški in Luganski narodni republiki pa so prestavili volitve na prihodnje leto. Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je vladajoča koalicija ohranila prevlado na zahodu ter v osrednjem delu države, na jugu in vzhodu pa je slavil Opozicijski blok. Končni izidi bodo znani 4. novembra.
Z vzhoda Ukrajine so avgusta poročali o poostrenih napadih ukrajinske vojske na ozemlje Ljudske republike Doneck in Luganske narodne republike, kopičenju težkega orožja in skorajšnji ofenzivi ukrajinske vojske po vsej frontni črti. Novoustanovljena mednarodna tiskovna agencija za vzhod Ukrajine Doni je včeraj prvič po dolgem času poročala, »da je noč minila mirno«.
Sovjetska zveza se je pompozno imenovala za »državo, v kateri največ berejo«. Težko, da je to v resnici držalo, saj so za nekdanjo železno zaveso veljale za deficit celo knjige ruskih klasikov. V sodobni Rusiji je v knjigarnah in knjižnicah dostopna zelo bogata izbira – izhaja praktično vse, četudi ne v največjih nakladah.
Po podatkih urada ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) je bilo v spopadih na vzhodu Ukrajine ubitih že 6500 ljudi, 2 milijona jih je postalo beguncev, 1,3 milijona pa je notranje razseljenih. Poletni meseci so prinesli še več kršitev premirja, za kar sprti strani obtožujeta druga drugo. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) – tudi sami so postali tarča napada, zato so omejili svoje aktivnosti – pripisuje kršitve premirja ukrajinski vojski in separatistom.
Konec julija je delegacija francoskega parlamenta obiskala polotok Krim, ki je pred dobrim letom dni po referendumski odločitvi tamkajšnjih prebivalcev postal del Rusije. Francoski parlamentarci pravijo, da jim je obisk odprl oči in da medijska poročila o »ruski okupaciji Krima« nimajo realne podlage.
Polotok Krim v Črnem morju je za Ruse prav posebno mesto. Velikani ruske literature, slikarji in drugi umetniki so se tja prihajali oddihovat od burnih preobratov ruske zgodovine, oslabljeni od tuberkuloze so v pljuča zajemali svež morski zrak, na obraze, obledele od dolge ruske zime, so obsedeno lovili tople sončne žarke. Daleč od ponorelega sveta Moskve in Sankt Peterburga so živeli bohemsko življenje po svojem okusu.
V Mukačevu, drugem največjem mestu v Zakarpatju, ki meji na kar štiri članice Evropske unije: Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo, je pred dnevi izbruhnil strelski obračun med lokalnimi veljaki in člani ultranacionalističnega Pravega (Desnega) sektorja. Spor zaradi nadzora nad tihotapskimi potmi in kanali se je razvil v politično krizo, ki razkriva, kako velika je pravzaprav anarhija v Ukrajini.
Pripadniki ukrajinske skrajnodesničarske organizacije Pravi sektor, ki kot prostovoljci sodelujejo v »protiteroristični operaciji« na vzhodu države, so napovedali vojno ukrajinskim oblastem. Demonstracije so pripravili v kar 17 ukrajinskih mestih, tudi v glavnem mestu Kijevu.
V dvorani, v kateri so pred 40 leti podpisali helsinško listino, ki govori o spoštovanju meja, ozemeljske celovitosti ter človekovih pravic in svoboščin, se je včeraj s slavnostnim zasedanjem končalo petdnevno zasedanje parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Na njem so obsodili »enostranski in neupravičen ruski napad na ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«.