O vesoljskih podvigih povprečni ljudje vemo kvečjemu to, da je v vesolje kot prvo živo bitje poletela psička Lajka, kmalu za njo pa ruski kozmonavt Jurij Gagarin. Nekaj malega smo morda ujeli še o srditi vesoljski tekmi med Sovjetsko zvezo, opremljeno s sojuzi, proponi in burani, ter Združenimi državami Amerike in njihovimi plovili mercury, gemini in apollo.
Mesta s precej romantičnim imenom Zvezdno mesto več desetletij ni bilo na nobenem zemljevidu, čeprav leži nedaleč od Moskve in se na zunaj v ničemer ne razlikuje od podobnih ruskih mest. Zato ker sodi med številna za javnost dolgo zaprta sovjetska mesta, v katerih so oblasti razvijale programe, s katerimi so med hladno vojno na vseh področjih poskušale prehiteti Zahod. V objemu gozda in skriti za visoko železno ogrado so sovjetski inženirji snovali sovjetski vesoljski program, tam pa je še zdaj Center za urjenje kozmonavtov Jurija Gagarina, zato je za obisk še vedno potrebno dovoljenje ruskih oblasti. Zanj za zajetno plačilo poskrbijo številne ruske turistične agencije, ki obljubljajo »nepozaben izlet v zibelko sovjetskega vesoljskega programa«. V Zvezdnem mestu, kjer še zdaj živijo ruski kozmonavti z družinami, je v tem trenutku težko videti kaj pretirano zvezdnega. Pročelja stavb žalostno propadajo, na zlata leta ruske kozmonavtike pa spominja le še spomenik Juriju Gagarinu, prvemu človeku, ki je poletel v vesolje, ter psički Lajki, njegovemu živalskemu ekvivalentu.
