Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V ruski zunanji politiki se obetajo veliki premiki, je ugotovila večina komentatorjev, ki so vzeli pod drobnogled nedavno objavljena strateška dokumenta; poročilo o zunanjepolitičnih prioritetah, s katerim je ruski zunanji minister Sergej Lavrov 13. maja nastopil v zgornjem domu ruskega parlamenta (svetu federacije), in zaupni osnutek programa ruskega zunanjega ministrstva, ki so ga prvi objavili pri ruskem Newsweeku. Če bodo smernice dejansko udejanjili v praksi, bo rusko doktrino konfrontacije zamenjal »diplomatski detant«, katerega glavni namen je izboljšanje odnosov z Zahodom, zlasti z Evropo in Združenimi državami Amerike, je poglavitna ugotovitev omenjenih analiz.
Moskva – V Ferganski dolini, ki si jo delijo Kirgizija, Uzbekistan in Tadžikistan, so medetnični spopadi divjali že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V Kirgiziji so jih poimenovali kar »vojne motik«, v katerih so se Kirgizi in Uzbeki v gosto naseljenih in z naravnimi bogastvi precej revnih območjih borili za vsako krpico rodovitne zemlje. V lase so si znova skočili takoj po razpadu Sovjetske zveze, pri čemer je umrlo 300 ljudi, več tisoč jih je bilo ranjenih. Danes je medetnična napetost v Ferganski dolini spet tik pod vreliščem.
Moskva – Nekoč najbogatejši Rus in nekdanji lastnik propadlega naftnega velikana Mihail Hodorkovski, ki se mu prihodnje leto izteče osemletna zaporna kazen, na katero je bil skupaj s sodelavcem Platonom Lebedovom obtožen zaradi poneverbe in utaje davkov, je prekinil 24-urno gladovno stavko, s katero je želel opozoriti na kršitve predsedniškega odloka, po katerem obtožencev za gospodarski kriminal ni dovoljeno posaditi v pripor. Za takšne spremembe kazenske zakonodaje se je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev odločil pred mesecem dni, s čimer se je odzval na škandal, povezan z znanim odvetnikom in podjetnico, ki sta v razvpitem moskovskem priporu umrla v izjemno sumljivih okoliščinah.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je na dvodnevnem uradnem obisku v Kijevu, ki je njegov drugi obisk v največji evropski državi, odkar je prevzel oblast proruski predsednik Viktor Janukovič. Konec aprila sta predsednika nove odnose med državama potrdila na srečanju v ukrajinskem mestu Harkov, kjer je bil sklenjen dogovor o 30-odstotnem znižanju cen za ruski plin v zameno za podaljšanje najemne pogodbe za rusko črnomorsko ladjevje na ukrajinskem polotoku Krim. Dogovor, ki po trditvah neimenovanih predstavnikov komisije za vprašanja nastanitve ruske flote na ozemlju Ukrajine, ne ureja vprašanj posodobitve »voznega parka« ter uporabe svetilnikov na Krimu, je prvi v vrsti številnih sporazumov o tesnejšem ukrajinsko-ruskem povezovanju.
Moskva – V Kirgiziji, najmanjši državi srednje Azije, kjer je bilo na začetku aprila ubitih več kot 85 nasprotnikov oblasti, se se spet razvneli spopadi. Na jugu države, ki je nekakšna utrdba odstavljenega predsednika Kurmanbeka Bakijeva, so bili v obračunu med njegovimi privrženci in nasprotniki trije ljudje ubiti, 63 pa je bilo ranjenih. V mesta Oš, Džalalabad in Batken, kjer so Bakijevi simpatizerji v četrtek prevzeli nadzor nad upravnimi poslopji, so začasne oblasti poslale vojsko in specialce.
Moskva – Sedmega maja smo poročali, da so pripadniki ruske vojske v Adenskem morju v spektakularni triurni akciji osvobodili zajeti ruski tanker z imenom Moskovska univerza in vseh 23 članov posadke. Med operacijo, ki naj bi postala celo »vzorčni primer za uspešne reševalne operacije v odprtih vodah«, so domnevno enega pirata ubili, deset pa jih zajeli. Rusko generalno tožilstvo je zagotovilo, da jih bodo prepeljali na sojenje v Moskvo, a se to ni zgodilo. Kakšna usoda je pravzaprav doletela skupino somalskih piratov, še zdaj ni povsem pojasnjeno.
Moskva – Ena glavnih lekcij globalne gospodarske krize za Rusijo je bilo spoznanje o preveliki odvisnosti od izvoza surovin in nujnosti tehnološke modernizacije države, kar je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev poudaril v svojem nagovoru ljudstvu s pomenljivim naslovom Rusija gre naprej. S tem ciljem pred očmi so v Moskvi prejšnji teden pripravili zasedanje Zveze za komunikacije nekdanjega postsovjetskega prostranstva (RSS), kjer Slovenija sodeluje kot opazovalka, v torek pa je svoja vrata odprl še največji telekomunikacijski sejem v Rusiji. Na obeh dogodkih, na katerih se je med drugim predstavil slovenski Iskratel, je sodeloval tudi slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je prvič obiskal Turčijo, kjer se je srečal s predsednikom Abdullahom Gülom in premierom Recepom Tayyipom Erdoganom. Med njegovim obiskom je bilo podpisanih več kot 20 sporazumov o sodelovanju na področju energetike, transporta, kmetijstva, izobraževanja in turizma. Rusija je ena največjih turških trgovinskih partneric in blagovna menjava med državama je lani dosegla kar 18 milijard evrov. Manj cvetoči so politični odnosi, ki jih je najbolj prizadela vojna v Gruziji, poleg Azerbajdžana eni najtesnejših turških partneric na postsovjetskem prostranstvu.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj končal dvodnevni uradni obisk v Siriji. To je bil tudi prvi ruski predsedniški obisk v tej bližnjevzhodni državi, ki je nekoč sodila med najtesnejše zaveznice Sovjetske zveze. »Sirija je eden najpomembnejših političnih centrov na Bližnjem vzhodu,« je poudaril v Damasku, kjer je utrjeval vlogo Rusije v nemirni regiji. Spremljala ga je številčna gospodarska delegacija, v kateri so prevladovali predstavniki letalskih, orožarskih in energetskih podjetij, kar je dokaz, da Rusijo zanima predvsem sodelovanje na vojaškem in energetskem področju.
Moskva – Čedalje manj je upanja, da bodo v največjem ruskem premogovniku Raspadskaja v Kemerovski regiji na jugozahodu Sibirije, v katerem sta v noči na nedeljo odjeknili dve siloviti eksploziji, še našli preživele. Včeraj so reševalci iz njega potegnili 19 ubitih reševalcev, za katere je bila usodna druga eksplozija. Do konca redakcije je bila skupna bilanca tragedije 32 mrtvih rudarjev in reševalcev, 61 je ranjenih, 58 ljudi pa še pogrešajo. Strokovnjaki menijo, da zaradi silovitosti druge eksplozije in pomanjkanja kisika v rudniku ni več preživelih.