Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premier Viktor Janukovič sta se v četrtek še enkrat srečala na štiri oči, a se je spor med njima potem le še zaostril. Do srečanja je prišlo na zasedanju ukrajinskega sveta za nacionalno varnost, na katerem je Juščenko zagrozil vsem, ki ne bi upoštevali predsedniškega odloka o razpustitvi parlamenta, tudi premieru, s kazenskim pregonom. Svet za nacionalno varnost je vlado pozval, naj zagotovi sredstva za pripravo volitev. Janukovič je to zavrnil, večtisočglava množica njegovih privržencev pa je priprave na volitve »zmotila« z vdorom v prostore osrednje volilne komisije. Janukovič vztraja, da je treba počakati na odločitev ustavnega sodišča, od koder so sporočili, da bodo za to potrebovali 14 dni.
Kijev – Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko in premier Viktor Janukovič sta v sredo popoldne še enkrat poskušala zgladiti nesoglasja, a se je tudi njuno drugo srečanje po izbruhu ustavne krize končalo neuspešno. Prvi vztraja pri predčasnih volitvah, drugi pa odgovarja, da v njegovi koaliciji ne bodo začeli priprav na volitve, dokler ustavno sodišče ne odloči o predsednikovem odloku o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Odločitve ustavnega sodišča, katerega predsednik je po še nepotrjenih informacijah odstopil, ne kaže pričakovati prej kot v mesecu dni.
V Kijevu je v sredo zvečer izražalo podporo ukrajinskemu premieru Viktorju Janukoviču že 12.000 privržencev, na ulice pa so se začeli zgrinjati tudi privrženci predsednika Viktorja Juščenka. Njihovo število je precej manjše, najverjetneje tudi zato, ker so jim v oranžnem taboru to odsvetovali. Raje so se osredotočili na zbiranje podpore za volitve, za katere je Julija Timošenko, ki vodi stranko Naš blok Julija Timošenko, že začela predvolilno kampanjo.
Z razpustitvijo parlamenta (vrhovne rade) in razpisom predčasnih volitev 27. maja, za kar se je po sedemurnem posvetovanju z vodstvom parlamenta in poslanskimi skupinami odločil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, se je v Ukrajini začel zadnji krog merjenja moči med predsednikoma države in vlade. Premier Viktor Janukovič je namreč na izredni seji vrhovne rade označil Juščenkov odlok za protiustavno »usodno napako« in zagrozil s predčasnimi predsedniškimi volitvami. Dvoboj med predsednikom in premierom se vleče že od t. i. oranžne revolucije pred dvema letoma in pol, zares pa se je zaostril, ko je 11 dotlej Juščenku zvestih poslancev pred dvema tednoma prestopilo na Janukovičevo stran. Takrat je bilo obtožbe o protiustavnosti slišati iz Juščenkovih ust. In prav ustavno sodišče bo, kakor kaže, moralo reči zadnjo besedo, kakor jo je že med predsedniškimi volitvami leta 2004, ko je odločilo v prid Juščenku.
Gruzijske oblasti Rusijo obtožujejo diskriminacije in kratenja človekovih pravic pet tisoč Gruzijcev, ki so bili iz Rusije izgnani avgusta lani, ko je Rusija z množičnimi deportacijami odgovorila na aretacijo štirih ruskih vojakov v Gruziji. Posebna preiskovalna komisija gruzijskega parlamenta je tožbo pripravljala pol leta in v tem času dokumentirala na desetine pričevanj državljanov Gruzije na začasnem delu v Rusiji. Tožba na 200 straneh se osredotoča na primere sedmih Gruzijcev, ki so umrli med deportacijami iz Rusije in v rasističnih napadih v Rusiji. Na sodišče jo je prinesel gruzijski veleposlanik v Svetu Evrope Zurab Čijaberašvili osebno.
Kitajski predsednik Hu Jintao se je v Rusiji mudil tri dni, večji del obiska pa mu je delal družbo ruski predsednik Vladimir Putin. Budnemu očesu obeh predsednikov ni ušel niti en podpis pogodb, sklenjenih med kitajskimi in ruskimi podjetji, bankami in celo rusko in kitajsko vesoljsko agencijo, čeprav je bilo sklenjenih kar 21 takšnih poslov. Energije lačni Kitajski pa več od vseh teh dogovorov zagotovo pomenijo ruska zagotovila o povečani dobavi nafte in zemeljskega plina. Kitajski pohod za ruskimi energenti je kitajskega predsednika Huja vodil v rusko »naftno meko« Tatarstan, kjer je preživel zadnji dan obiska.
Ljubljana – Z dražbo delnic Rosnefta, ki so bile v lasti propadlega naftnega velikana Jukosa, se je v Rusiji začela dokončna razprodaja Jukosovega premoženja. Skoraj desetodstotni delež Rosnefta je odkupila kar ena od Rosneftovih podružnic, s čimer je Rosneft postal druga največja ruska naftna družba. Za odkup deleža je odštel 7,6 milijarde dolarjev. Na dražbi je sodelovala tudi podružnica rusko-britanske družbe TNK-BP, ki je po velikosti tretja največja ruska naftna družba in je v polovični lasti British Petroleuma.