Ruski mediji so se na široko razpisali o odmevnem govoru ruskega predsednika Vladimirja Putina na varnostni konferenci v Münchnu, na kateri je ta ostro napadel enostransko politiko Združenih držav Amerike. Menijo, da gre za prelomen nastop, ki naj bi utrdil vlogo Rusije kot nepogrešljivega igralca na svetovnem političnem prizorišču. Najtesnejši Putinovi sodelavci zavračajo tezo o vrnitvi k retoriki hladne vojne in zagotavljajo, da kaže rusko iskrenost razumeti predvsem v kontekstu zrelih partnerskih odnosov z Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo.
V eni najbolj osamljenih držav na svetu, ki ji je kar 21 let z železno roko vladal nedavno preminuli Saparmurat Nijazov, znan kot Turkmenbaši, oče vseh Turkmencev, in »režiser« enega najbolj bizarnih kultov osebnosti, bodo jutri predsedniške volitve. Volivci bodo izbirali med šestimi kandidati, ki so bili v predvolilni kampanji deležni enake medijske pozornosti. Kljub navidezni pluralnosti dvomov o favoritu ni. To je 49-letni Gurbanguli Berdimuhamedov, o katerem zaradi izjemne podobnosti s pokojnim predsednikom mnogi domnevajo, da je pravzaprav njegov nezakonski sin. Kandidat opozicije v izgnanstvu, 58-letni Hudojberdi Orazov, na volitvah ne more sodelovati.
Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) s sedežem v New Yorku je v letnem poročilu na 300 straneh za dva največja kršitelja na področju svobode medijev označil ruskega in venezuelskega predsednika Vladimirja Putina in Huga Cháveza. Vodja nove levice v Latinski Ameriki si je ta naziv prislužil z novembrsko grožnjo z odvzemom licence venezuelskim elektronskim medijem, ki da poskušajo razdeliti, oslabiti in celo uničiti venezuelsko državo. »Greh« ruskega predsednika Vladimirja Putina je julijski podpis ukrepa, v katerem je potegnil vzporednice med novinarstvom in terorizmom.
