Moskva – Rusija pred včerajšnjim zasedanjem zunanjih ministrov Nata ni niti malo dvomila, da bo srečanje prineslo ponovno vzpostavitev formalnih odnosov med Natom in Rusijo, ki so jih članice zavezništva zamrznile neposredno po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani. Predvsem zato, ker so se za to že pred zasedanjem odkrito zavzele najvplivnejše članice zavezništva, med njimi ZDA, pa tudi zaradi svoje geste dobre volje, zaradi katere so ta teden preko njenega ozemlja v Afganistan že pričele prihajati prve pošiljke nevojaškega materiala. »Mislim, da je obdobje odtujitve daleč za nami,« je bil za rusko agencijo RIA Novosti dan pred zasedanjem optimističen ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin.
Moskva – Devetega januarja je v goratem Altaju na jugu Sibirije strmoglavil helikopter z visokimi regionalnimi in državnimi uradniki in sprva so tragedijo obravnavali kot le še eno v vrsti helikopterskih nesreč, ki v Rusiji niso redkost. Toda še pred koncem pogrebnih slovesnosti so v javnost prišle fotografije, ki dokazujejo, da je skupina sodelovala v krivolovu na altajsko divjo ovco. Med divjimi lovci je bil celo Viktor Kajmin, visoki republiški uradnik, pristojen za varstvo naravne dediščine in predstojnik urada, ki podeljuje lovska dovoljenja. Državna agencija Rosprirodnadzor je pozneje ugotovila, da so lovci pobili 28 zaščitenih ovac, veliko pa so jih ranili.
Moskva – Moda osebnih pisem se je, kot kaže, uveljavila tudi na področju rusko-ameriških odnosov, saj je ruski predsednik Dmitrij Medvedjev med včerajšnjih obiskom v Španiji potrdil, da je pred tremi tedni prejel osebno pismo ameriškega predsednika Baracka Obame. O pismu, ki ga je Medvedjevu v Kremlju osebno vročil visoki uradnik ameriškega veleposlaništva v Moskvi, je v torkovi izdaji prvi poročal New York Times. Ob sklicevanju na neimenovane ameriške predstavnike so zapisali, da se je Obama v zameno za rusko pomoč pri spametovanju jedrskega Irana pripravljen odreči načrtom za protirketni ščit v Evropi.
Moskva – Na nedeljskih regionalnih volitvah v Rusiji je po še neuradnih rezultatih znova zmagala stranka Enotna Rusija, ki jo vodi premier Vladimir Putin. Stranka je zbrala največ glasov v vseh devetih regijah, v sedmih pa je v predstavniških telesih dobila celo absolutno večino. Najmanj glasov, 42,5 odstotka, je Enotna Rusija dobila v Neneckem avtonomnem okrožju v Sibiriji, največ pa v bogatem in pretežno muslimanskem Tatarstanu, in sicer kar 79,5 odstotka. Druga po številu glasov je bila – z velikim zaostankom – Komunistična partija, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili provladni Pravična Rusija in ultranacionalistična Liberalnodemokratska stranka Vladimirja Žirinovskega.
Moskva – Na poslopju osrednjega muzeja ruskih oboroženih sil na ploščadi Suvarova v središču Moskve visi napis Slava zaščitnikom domovine in prav tam se je približno 300 pripadnikov ruske skrajne desnice poklonilo spominu ruskih vojakov, ubitih v Čečeniji. Povečini zakriti pripadniki Gibanja proti ilegalnim migracijam in Slovanske zveze so z desnico, dvignjeno v zrak, vzklikali »Slava Rusiji« in »Slava našim herojem« ter gesla proti tujim priseljencem. Četudi so oblasti dovoljenje izdale samo za 150 udeležencev in četudi je bilo na shodu slišati tudi pozive k odstopu ruskega premiera Vladimirja Putina, je minil brez incidentov.
V moskovski galeriji Beljajevo je do 8. marca na ogled razstava sodobne slovenske umetnosti z naslovom Svetloba in razkošje, na kateri se predstavljajo slovenski umetniki Gašper Jemec, David Krašovec in Tihomir Tomić. Gre za eno redkih predstavitev slovenske umetnosti v Rusiji, za kar med drugim obstajajo objektivni razlogi, s katerimi so se soočili tudi tokratni razstavljavci. Zaradi zapletenih carinskih postopkov so morali namreč večino razstavljenih del na vrat na nos ustvariti kar v Moskvi. Ker se je ruska metropola izkazala kot prostor neskončnega navdiha, se je birokratska ovira na koncu pravzaprav izkazala za prednost.
Moskva – Na ruski tiskovni agenciji Ria Novosti so ta teden novinarjem razdelili DVD-je in debelo knjigo z naslovom Lakota v Sovjetski zvezi: 1930–1934. V njej ruski zgodovinarji dokazujejo, da velika lakota v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja ni bila genocid nad Ukrajinci, ampak posledica prisilne Stalinove kolektivizacije in politika razrednega boja, zaradi katerega so bogati kmetje oziroma kulaki po vsej Sovjetski zvezi avtomatično postali sovražniki komunističnega režima.
Moskva – Če ukrajinsko državno plinsko podjetje Naftogaz ne bo pravi čas poravnalo svojih februarskih obveznosti, bo ruski plinski monopolist Gazprom znova prisiljen zapreti pipe, je včeraj poročal ruski poslovni dnevnik Kommersant, ki se sklicuje na zasedanje sveta direktorjev Gazproma v torek. Na njem je finančni direktor Andrej Kruglov jasno in glasno napovedal: »Če 310 milijonov evrov iz februarskega dolga ne bomo dobili do 7. marca, bomo prisiljeni Ukrajini še enkrat zapreti pipe.«
Moskva – Ameriški State Department je Rusijo na dolgo in široko kritiziral tudi v letošnjem poročilu o spoštovanju človekovih pravic po svetu. Kakor že tradicionalno, so tudi tokrat zapisali, »da so državljanske svoboščine v Rusiji še vedno ogrožene«.
