Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – V Rusiji je bil včeraj dan žalovanja za žrtvami terorističnega napada, ki je po najnovejših podatkih zahteval 39 življenj, 71 ljudi pa je bilo ranjenih, od teh jih je pet še vedno v kritičnem stanju. Zastave po vsej državi so spustili na pol droga, televizijske postaje niso predvajale zabavnega programa, Moskovčani pa so na postaji podzemne železnice, na katerih sta včeraj odjeknili eksploziji samomorilskih napadalk, prinašali cvetje in prižigali sveče.
Moskva– Postaja podzemne železnice Lubjanka je nasproti razvpitega zapora sovjetske tajne službe KGB, predhodnice današnjega FSB, in nedaleč od Kremlja, zato je sporočilo včerajšnjega terorističnega napada toliko bolj jasno. To je bil napad na rusko oblast in tajno službo FSB, ki jo človekoljubne organizacije obtožujejo kratenja človekovih pravic na Severnem Kavkazu. Odgovornost za napad so na spletu prevzeli čečenski separatisti, na njihovo spletno stran pa že ves dan prihajajo čestitke za grozljivo dejanje. Ne glede na to je bilo danes na moskovskih ulicah slišati predvsem kritike na račun ruskih oblasti.
Moskva – Ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev bosta 8. aprila v Pragi podpisala nov sporazum o omejevanju jedrske oborožitve, ki bo nadomestil zgodovinski Start I. Ta je Rusijo in ZDA zavezoval k zmanjšanju števila jedrskih konic na 6000, nosilcev jedrskega orožja pa na 1600 kosov. Tokratni dogovor omejuje število jedrskih konic na 1550, kar pomeni, da gre za 30-odstotno zmanjšanje. Toda vrag se, kot vedno, skriva v podrobnostih.
Moskva – Ukrajinski premier Mikola Azarov je pripotoval na prvi uradni obisk v Moskvi, kjer se je najprej srečal z vodstvom plinskega monopolista Gazproma, nato pa še z ruskim premierjem Vladimirjem Putinom. Njegov glavni cilj je bil doseči, da bi Rusija v zameno za lastništvo v ukrajinskem sistemu plinovodov Ukrajini za tretjino znižala ceno za ruski plin, kar pa se je izkazalo za račun brez krčmarja. Rusija po poročanju Kommersanta v zameno za nižjo ceno pričakuje precej več, denimo sodelovanje pri gradnji objekta za izdelavo jedrskega goriva v Ukrajini, vrnitev zasežene ruske lastnine ter izboljšanje dostopa ruskih podjetij na ukrajinsko tržišče. »Nič ne bomo zahtevali. Šlo bo za normalne pogovore,« je navedbe vodilnega ruskega medija zavrnil Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Moskva – Iz diplomatskih krogov v Združenih narodih je pricurljala informacija, da sta Rusija in Kitajska v Teheranu že v začetku marca uprizorili skupno demaršo, s katero sta pritisnili na Iran, naj sprejme ponudbo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) o plemenitenju urana v Rusiji in Franciji. Ker ruska in kitajska diplomacija menda nista bili uspešni, naj bi se ti državi vse bolj nagibali k sankcijam, o katerih naj bi se stalne članice varnostnega sveta OZN začele pogajati že ta teden. Novica je marsikoga presenetila, saj sta se Moskva in Peking doslej ostro upirala sprejetju ostrejših ukrepov proti Teheranu, ki ga na Zahodu obtožujejo, da pod pretvezo civilnega jedrskega programa razvija atomsko bombo, do katere bi se lahko po nekaterih ocenah dokopal že v roku enega leta.
Moskva –V Kirgiziji, najmanjši od petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji, mineva peta obletnica revolucije vrtnic, ki je z oblasti odnesla dotedanjega predsednika Askarja Akajeva, na oblast pa pripeljala aktualnega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Zahod je predsedniške volitve leta 2005 označil za demokratične in poštene, Bakijeva pa za najbolj demokratičnega voditelja v sicer bolj kot ne avtoritarni regiji. Po petih letih na oblasti je jasno, da številni v državi s petimi milijoni prebivalcev niso takšnega mnenja. Peto obletnico revolucije so zato zaznamovale nove demonstracije, na katerih so zahtevali odstop predsednika, kar z manjšimi premori ponavljajo že od leta 2006.
Moskva – »Hvala, ker ste prišli. Lotimo se dela,« je ruski zunanji minister Sergej Lavrov začel srečanje t. i. bližnjevzhodnega mirovnega kvarteta. Že čez dve uri je s sklepno izjavo pred novinarje stopil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. »Izraelsko vlado pozivamo k zamrznitvi vseh dejavnosti, povezanih z naselbinami,« je poudaril in dodal »da mora Izrael uničiti tudi vse naselbine, ki so zrasle po marcu 2001, ter se izogniti uničevanju in izseljevanju iz vzhodnega Jeruzalema.« V izjavi je še zapisano, »da enostranski ukrepi katere koli od sprtih strani ne bodo prejudicirali izida pogajanj in jih mednarodna skupnost ne bo priznala.« Na izraelske in palestinske oblasti so pritisnili še z zahtevo po obnovitvi mirovnih pogajanj, kjer so jim za sklenitev mirovnega dogovora dali na voljo dve leti.
Moskva – Mihail Hodorkovski, solastnik in direktor propadlega Jukosa ter nekdaj najbogatejši Rus, je vrgel rokavico ruskemu premieru Vladimirju Putinu, ki ga mnogi sumijo, da je osebno odredil njegovo aretacijo. V pisnem intervjuju za britanski Independent ga je pozval, naj na sodišču pojasni svoja dejanja in izjave, povezane z največjo rusko državno naftno družbo Rosneft, ki si je pridobila ta položaj prav po zaslugi Jukosovega propada. Obramba Hodorkovskega namerava Putina predlagati za pričo v drugem sodnem procesu, ki naj bi se proti Hodorkovskemu nadaljeval konec meseca.
Moskva – Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun bo danes pripotoval na dvodnevni uradni obisk v Rusijo, kjer bo po navedbah ruskih medijev z generalnim sekretarjem Organizacije dogovora o kolektivni varnosti (ODKB ) Nikolajem Bordjužem podpisal deklaracijo o sodelovanju. Tako bo postsovjetska varnostna organizacija, v kateri poleg Rusije sodelujejo še Armenija, Belorusija, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizija in Kazahstan, postala »enakopravna alternativa zvezi Nato«, kar je že dolgo njena ambicija. Združeni narodi so podoben dogovor z Natom sklenili že leta 2008, vendar so ga v Rusiji označili za nezakonitega, saj je bil sprejet v precejšnji tajnosti. Oba dokumenta se nanašata predvsem na sodelovanje v Afganistanu.
Moskva – Na dvodnevni obisk v Moskvo bo pripotovala ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki bo z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom poskušala uskladiti še zadnje podrobnosti novega sporazuma o omejevanju jedrske oborožitve, o katerem se strokovnjaki iz obeh držav že več kot devet mesecev pogajajo v Ženevi. Po številnih prenagljenih napovedih, da je sporazum tik pred podpisom, naj bi zdaj dejansko usklajevali le še tehnične podrobnosti in prevode. Da gre zares, je mogoče sklepati tudi na podlagi sobotnega telefonskega pogovora med ruskim in ameriškim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom in Barackom Obamo, po katerem so v Kremlju izrazili upanje, da bo sporazum podpisan še pred globalnim vrhom o jedrski varnosti, ki bo v Washingtonu od 12 do 13 aprila.