Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Tbilisi – Sedeminpetdesetletletna Salome Zurabišvili je nesporna prva dama gruzinske politike, saj je leta 2004 postala sploh prva ženska na položaju zunanje ministrice v zgodovini Gruzije. Rojena je bila v Franciji, ki jo je kot diplomatka zastopala na veleposlaništvih v Bruslju, Washingtonu, Rimu in Združenih narodih. V gruzinsko politiko jo je pripeljal predsednik Mihail Saakašvili, a sta se njuni poti kaj kmalu razšli. Hči gruzinskih emigrantov je takrat ustanovila opozicijsko stranko Gruzinska pot, ki je ena od številnih strank opozicijske koalicije Združena opozicija. Ta bi v primeru zmage opozicijskega kandidata na predsedniških volitvah leta 2007 prav Zurabišvilijevo imenovala za predsednico vlade. Predsednica države nikoli ne bo mogla postati, saj to v skladu z gruzinsko zakonodajo lahko postane samo človek, rojen v Gruziji. Z najstarejšo in eno najbolj spoštovanih članic opozicije smo se pogovarjali na glavnem odru opozicije, s katerega vsak dan po več ur skupaj odločno bodri protestnike.
Tbilisi – Na aveniji Rustaveli, kjer so že drugi dan potekali množični protesti, na katerih zahtevajo odstop gruzinskega predsednika Mihaila Saakašvilija, se je včeraj sicer zbralo precej manj ljudi kot dan prej, a je bila atmosfera kljub temu precej bolj živahna kot na prvi dan protestnih akcij. Ljudje so precej odločneje vzklikali »Odidi!« iz zvočnikov pa je odmevala glasna glasba. Med demonstranti je bilo tudi precej zakritih mladih ljudi, ki so v zrak dvigali roke stisnjene v pesti. »Ker je Saakašvili zavrnil ultimat in ni odstopil, bomo začeli akcijo civilne nepokorščine,« je Kaka Kukava iz opozicijske Konzervativne stranke z govorniškega odra nagovoril kakih 25 tisoč protestnikov, ki so se zatem podali proti poslopju nacionalne televizije.
Tbilisi – Zgodaj zjutraj je bilo gruzinsko glavno mesto kakor mesto duhov. Zaradi praznika spomina na nasilno sovjetsko zatrtje gruzinske želje po življenju v samostojni državi pred 20 leti ter napovedanih protestov proti gruzinskemu predsedniku Mihailu Saakašviliju so bile trgovine in lokali povečini zaprti. Zgodaj dopoldan so se ljudje vendarle opogumili in ulice so preplavile gruzinske in evropske zastave.
Moskva – Na štiridnevnem uradnem obisku v Rusiji je predsednik palestinske uprave Mahmud Abas, ki se v ruski prestolnici mudi že drugič v manj kot štirih mesecih. Obisk je pripeljal do svojevrstnega paradoksa, saj je rusko vodstvo palestinskim oblastem na eni strani obljubilo skorajšnjo pripravo mirovne konference po zgledu tiste iz Annapolisa, po drugi pa jih je opremila z veliko količino orožja, s katerim želi okrepiti palestinske varnostne sile.
Moskva – Ruski premier Vladimir Putin je včeraj v spodnjem domu parlamenta predstavil ukrepe vlade zoper gospodarsko krizo. »Leto 2009 bo izjemno težko,« je opozoril v svojem prvem premierskem nastopu v dumi, hkrati pa izrazil prepričanje, da bo Rusija uspešno previharila težave. Z gospodarsko krizo, zaradi katere se je obseg ruskega gospodarstva v prvem četrtletju letošnjega leta skrčil za kar 7 odstotkov, se bo Rusija borila z ukrepi, vrednimi 90 milijard ameriških dolarjev, od katerih bo skoraj polovico prispeval zvezni proračun.
Moskva – Pri severnoatlantskem zavezništvu so dialog z Rusijo vzpostavili že leta 1991, temelji za bolj formalno sodelovanje pa so bili postavljeni leta 2002, ko je bil ustanovljen svet Nato-Rusija, ki je postal glavni forum za reševanje odprtih vprašanj med Vzhodom in Zahodom. Po ruskem vojaškem posredovanju v Gruziji avgusta lani je zavezništvo sodelovanje z Rusijo zamrznilo, prejšnji mesec pa so ga obnovili. Rusija bo odločitev o obnovitvi sodelovanja sprejela šele po majskem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ko bo jasno, ali so ruskim zadržkom prisluhnili. Vprašanje članstva Gruzije in Ukrajine je slej ko prej glavni kamen spotike.
Moskva – V Rusiji so pozdravili obnovitev ameriško-ruskega dialoga, ki je v času predsedovanja nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha in nekdanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina zdrknil skorajda na raven iz hladne vojne. Premier Putin o prvem srečanju svojega naslednika Dmitrija Medvedjeva in ameriškega predsednika Baracka Obame ni rekel nič, bolj zgovoren pa je bil veteran ruske diplomacije Sergej Lavrov. Ta se ni mogel izogniti primerjavi med tokratnim in nekdanjimi ameriško-ruskimi predsedniškimi srečanji.
Moskva – Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev se bo med evropsko turnejo najprej ustavil v Berlinu pri kanclerki Angeli Merkel in se z njo pogovarjal o ruskih ukrepih proti svetovni krizi, s katerimi bo poskušal pritegniti pozornost na zasedanju G20 v Londonu. Tam ga čaka tudi prvo srečanje z ameriškim predsednikom Barackom Obamo, s katerim sta sicer že izmenjala pisne predloge o prihodnjih prednostnih nalogah v ameriško-ruskih odnosih. Poleg prvega pogleda v oči čaka tam Medvedjeva in Obamo tudi podpis dogovora o nadaljevanju pogajanj za zmanjšanje strateške jedrske oborožitve in splošnega dokumenta o prihodnjih ameriško-ruskih odnosih.
Moskva – Konferenca o stabilizaciji Afganistana je potekala prav na dan, ko je ameriški predsednik Barack Obama napovedal, da bo v Afganistan napotil dodatnih štiri tisoč vojakov in ko je v Pakistanu prišlo do najhujšega samomorilskega napada v letošnjem letu. Kot da bi slutil, kaj se bo dogajalo daleč stran, je ruski zunanji minister Sergej Lavrov na konferenci poudaril, da afganistanskih problemov ni mogoče rešiti samo z uporabo sile.
Moskva – Ruski in turkmenski predsednik, Dmitrij Medvedjev in Gurbangulij Berdimuhamedov, na sredinem srečanju nista podpisala dogovora, po katerem naj bi Gazprom v tej plinsko bogati sredneeazijski državi gradil plinovod Vzhod-Zahod, s pomočjo katerega bi Rusija okrepila nadzor nad kaspijskim plinom. Do tamkajšnjih ogromnih zalog plina se poskušata dokopati tudi EU in ZDA, saj brez njih evropsko-ameriški plinski projekt Nabucco, s katerim želi Evropa zmanjšati odvisnost od Rusije, nima prave prihodnosti.