Osebna stran Polone Frelih. 30 let novinarskega in analitičnega dela na enem naslovu. Kontekst in globinska razlaga sveta v preobrazbi.->
Moskva – »Če mi bo zaupano vodenje države, bom dolžan nadaljevati politiko predsednika Vladimirja Vladimiroviča Putina. Prepričan sem, da bo za državo koristno, če bova delo nadaljevala v paru,« se je predsedniški favorit Dmitrij Medvedjev med predvolilnim obiskom v Nižnem Novgorodu zavezal k nadaljevanju Putinove politike. Putinov varovanec je tam tudi prvič pokazal zobe. Zaradi politike do Kosova je bil do Združenih držav oster, kakor ga doslej nismo bili vajeni.
Grozni – »Vsak narod je v enem izmed obdobij razvoja prestal to, kar je preživel čečenski narod: revolucije, spore s močnejšimi sosedi in vojne. Vsaka država ima za vsakega od teh obdobij svojega nacionalnega heroja. Za nas je to zdaj predsednik Ramzan Kadirov, ki je v Čečeniji zaslužen za vse: mir, stanovanja, varnost, delovna mesta in šole » o povojni Čečeniji v prostorih vladajoče Enotne Rusije razmišlja predsednik čečenskega parlamenta Dukurahkva Abdurahmanov. Čečenec, ki je v politiki še iz sovjetskih časov, ko je bil minister Čečensko-Inguške republike, zagotavlja, da čečenski narod še nikoli ni bil tako zadovoljen z oblastjo kakor zdaj. Med pogovorom zaradi izpada elektrike v pisarni za trenutek zavlada tema. »No, to je še vedno Grozni, ampak prvič v temi vidimo luč,« se iz zadrege izvije izkušeni politik.
Moskva – »Če bo EU sprejela enotno stališče ali pa bo Nato prekoračil svoj mandat na Kosovu, bosta ti organizaciji v konfliktu z Združenimi narodi. Če nas ne bodo upoštevali, bomo morali uporabiti brutalno vojaško silo,« je ruski veleposlanik pri Natu Dmitrij Rogozin zagrozil dan po množičnih protestih v Beogradu. Zanikal je, da za nemiri stoji tudi uradna Moskva. Ta je četrtkovo uničenje v Beogradu obžalovala in s prstom pokazala na države, ki so priznale Kosovo. » Morali bi se zavedati posledic,« je suho pripomnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin.
Moskva – Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je bila v sredo na prvem uradnem obisku v Moskvi, kamor se je odpravila z enim samim ciljem: izničiti dogovor o plinu, ki ga je pred tem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sklenil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Doživela je popoln poraz, saj ruski partnerji njenim predlogom o bodočih energetskih odnosih med državama niso niti prisluhnili. Na tiskovni konferenci po pogovorih z ruskim premierom Viktorjem Zubkovom se je poraženka zato razpravi o plinskih odnosih med državama raje izogibala.
Grozni – »Vsi smo utrujeni od vojne. V vsaki družini je kdo umrl ali postal invalid. Hočemo samo mir, pa tudi če ta ni kaj prida,« pripoveduje v bleščečem poslopju predsedniškega liceja v Groznem ravnateljica Vera Gregorijevna Umalatova. V ruševinah Groznega je preživela obe vojni. »Vsi smo trpeli, tisti, ki smo bili tukaj, in tisti, ki so sem prišli. Mislim, da smo oprostili,« je polna optimizma Rusinja, poročena s Čečencem. Optimizem zbujajo tudi popolnoma obnovljeni Grozni, Gudermes, Argun in Šali. Zgradili so jih z izdatno podporo Moskve, ki je bila z uporno republiko kar dve vojni, v kateri je umrlo 200.000 ljudi. Vsi niso oprostili, stvari pa so se za zdaj bolj kot ne spremenile samo na zunaj.
Moskva – »Rusija bo pri politiki do Abhazije in Južne Osetije prisiljena upoštevati razvoj dogodkov na Kosovu,« je po srečanju ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova s predsednikoma de facto samostojnih, mednarodno pa nepriznanih gruzinskih pokrajin Sergejem Bagapšem in Eduardom Kokoitijem zapisalo rusko zunanje ministrstvo. Hkrati je poudarilo, da je Rusija vsekakor zavezana spoštovanju mednarodnega prava in si bo še naprej prizadevala za mirno rešitev zamrznjenih konfliktov na južnem Kavkazu.
Moskva – Favorit za prihodnjega ruskega predsednika Dmitrij Medvedjev je v petek na gospodarskem forumu v sibirskem Krasnojaru predstavil svoj program. Posvetil se je predvsem socialnim projektom in gospodarskim temam, prvič pa se je dotaknil tudi zunanje politike. V nasprotju z njegovim mentorjem, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je bil njegov nastop za Zahod naravnost blagodejen. Vprašanje je, ali ne bo za to področje tudi v prihodnje skrbel Putin.
Moskva – »Pred nami so številna odprta vprašanja, med katerimi jih je nekaj precej občutljivih. Pripravljeni smo na dialog. Rusija je bila za nas vedno strateški partner in upamo, da bo tako tudi v prihodnje,« je bil pred srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom optimističen ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Ta je prišel v Moskvo predvsem zaradi rešitve najnovejšega rusko-ukrajinskega plinskega spora, seznanjen pa je bil tudi s protiukrepi zaradi ukrajinskih prizadevanj za članstvo v zvezi Nato, o katerem Rusija trdi, da bo skupaj s članstvom Gruzije spodkopalo rusko varnost.
Moskva – V luči poročil o skorajšnji enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova in takojšnjem priznanju s strani evropskih držav Rusija znova opozarja. Evropsko unijo svari, da bo to imelo negativne posledice za nadaljevanje evropsko-ruskega dialoga. Analitiki med možnimi ruskimi protiukrepi na razglasitev neodvisnosti poleg prihoda ruske vojske omenjajo še prekinitev dobave plina Evropi, podporo neodvisnosti separatističnim pokrajinam na ozemlju nekdanje SZ in blokado vstopa Kosova v mednarodne organizacije.
Moskva – Marčevskih predsedniških volitev v Rusiji ne bodo spremljali ne opazovalci Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR), ne opazovalci njegove parlamentarne skupščine, ki so na decembrske parlamentarne volitve v Rusiji poslali svojo misijo. Prihodnje predsedniške volitve bodo prve v Rusiji, ki jih ne bodo spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. To bo gotovo povzročilo novo zaostrovanje med Vzhodom in Zahodom glede uveljavljanja človekovih pravic in demokracije.